Zasebna družba svoje odločitve sporoča le v obliki dopisa, pri čemer navaja, da ni dolžna postopati po ZUP, ker ni nosilec javnega pooblastila. Pristojno ministrstvo je pritožbe zoper dopise obravnavalo kot odločbe, saj gre nesporno za odločanje o posameznikovi pravici iz javnih sredstev, torej za upravno zadevo. Družba je mnenja, da gre za zasebna razmerja, zato spore s strankami rešuje preko civilno pravnih postopkov. Kaj velja, če gre npr. za Družbo za avtoceste (DARS), ko odloča o nadomestnih vinjetah ali povračilu denarja?

Kdo mora postopati po ZUP, je določeno že v prvem odstavku 1. člena ZUP, ko so k uporabi neposredno zavezani upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in tudi nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, pravnih koristih in obveznostih strank. Ključno vprašanje, je torej, kdo je nosilec javnega pooblastila. Javno pooblastilo določi področni zakon, tako da izrecno to pooblastilo podeli določenemu subjektu ali pa določi njegove naloge tako, da je jasno, da izvaja oblastne naloge, med katerimi je tudi odločanje o posameznikovih pravicah, pravnih koristih ali obveznostih s področja upravnega prava.

DARS kot gospodarska družba, kakor jo opredeli 2. člen Zakona o Družbi za avtoceste RS (ZDARS-1, Ur. l. RS, št. 97/2010), je dolžan ravnati po ZUP, saj področni zakon določa, da odloča v upravnih zadevah. ZDARS-1 je v točki b. drugega odstavka 9. člena določil družbi izvajanje določenih upravnih nalog, ki so povezane z omenjenim oblastnim odločanjem, ki se kaže v izdaji konkretnih upravnih aktov, na primer v zvezi s prepovedjo ali omejitvijo prometa, izdajo soglasij za gradnjo in rekonstrukcijo gradbenih objektov, postavljanje objektov v varovalnem pasu, izdajo soglasij za napeljevanje nadzemnim in podzemnih vodov, izdajo dovoljenj za prekopavanje in druga dela na cesti, izdajo dovoljenj za zaporo ceste ipd. Primeroma naštete upravne naloge brez dvoma kažejo na to, da je zakon DARS na omenjenih področjih podelil javno pooblastilo in da mora zato pri odločanju o konkretnih zahtevkih voditi upravne postopke kot nosilec javnega pooblastila. Statusna opredelitev ni važna, čeprav je družba zasebna, torej izvaja javna pooblastila. Bistvo instituta javnega pooblastila je namreč prav v dejstvu, da se izvajanje določenih upravnih nalog lahko prenese z države na nedržavne subjekte, ki niso del državnega aparata. Nosilci so lahko pravne ali celo fizične osebe, javne ali pogosto zasebnopravne.

Kljub odsotnosti formalne opredelitve upravne zadeve v področnem zakonu, so po ZUP podani vsi elementi, ki v skladu z opredelitvijo iz drugega odstavka 2. člena ZUP, materialno označujejo upravno zadevo oziroma dolžnost vodenja in odločanja v upravnem postopku. DARS namreč izvaja pristojnost, ki temelji neposredno na zakonu, pri tem z oblastno odločitvijo ureja pravna razmerja, ki temeljijo na upravnem pravu, in s takšnim postopanjem razrešuje kolizije med javnim in zasebnim interesom.

Glede vinjet kot izkaza za plačila cestnine za uporabo cestninske ceste po 11.c členu Zakona o javnih cestah (ZJC-UPB1, Ur. l. RS, št. 33/2006 in novele) je potrebno uvodoma ugotoviti, da je DARS kot upravljavec avtocest dolžan izvajati več upravnih dejanj, ki bi jih sicer morala izvajati država v ožjem smislu: zagotavlja izdelavo vinjet, njihovo prodajo, obvešča voznike ipd. V tem smislu nesporno izvaja javno službo na podlagi javnega pooblastila iz ZJC. Izvrševanje javnega pooblastila se nanaša tudi na postopanje ob nenamernem uničenju vinjete in pravici do izdaje nove vinjete (šesti odstavek 11.c člena ZJC). Uredba o cestninskih cestah in cestnini to razširja še na postopanje v zvezi s pravico do povračila vrednosti nakupa nadomestne vinjete. Tako kot je uporaba določenih javnih cest vezana na plačilo javne obveznosti (cestnine), je tudi upravičenja, ki izhajajo iz tovrstnih razmerih, potrebno označiti kot javnopravna. Ob vnaprej določenih pogojih se v breme javnih financ zahteva določena (javna) pravica, za katero jamči država. Zato je pri odločanju o njeni uveljavitvi zainteresiranim treba omogočiti osnovna procesna jamstva, do ustavno zajamčene pravice do pritožbe in pravice do sodnega varstva. DARS kot izvajalec javne službe je z javnim pooblastilom za odločanje o izdaji nadomestne vinjete ali povračila vrednosti nadomestne vinjete pooblaščen za sprejemanje upravnih odločitev, s katerimi se razrešujejo kolizije med zasebnimi interesi (po izdaji nadomestne vinjete ali povračilom) in javnim interesom, ki je materialno pravno varovan z določitvijo pogojev pod katerimi se zahtevku za prej omenjeno javno pravno pravico lahko ugodi. Pri tem ne gre za reševanje dolžniško upniških razmerij, ki bi jih morali reševati v končni fazi pred pristojnim civilnim sodiščem, ampak za urejanje javnopravnih razmerij, ki je varovana na zgoraj opisan način. DARS namreč pri izvrševanju ZJC in izvedbenih aktov ne nastopa kot »zasebnik«, ki ureja svoja zasebnopravna upravičenja, temveč na podlagi javnega pooblastila v imenu države presoja, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje obravnavanih javnopravnih pravic, ki jih upravičencem s predpisom jamči država.

Sklepno lahko ugotovimo, da je torej nek subjekt (tu DARS) nosilec javnega pooblastila, če ga področni zakon pooblašča za izvajanje upravnih zadev, upravna zadeva pa je individualno odločanje v javnopravnih razmerjih tudi posredno po ZUP, čeprav področni zakon ne določa rabe ZUP. Zato ni dvoma, da mora tak zasebni subjekt, v razmerju do strank, postopati po ZUP, odločati z odločbo z ustreznimi sestavinami in možnostmi pravnega varstva.