Ali velja pravilo smiselne rabe ZUP v skladu s 4. členom ZUP tudi v zvezi s spremembo zahtevka do izdaje akta o odločitvi (npr. na področju visokega šolstva, pri postopku habilitacije, ki se v celoti vodi pri članici univerze, kjer stranka med postopkom zmanjša svoj prvotni zahtevek - imenovanje v nižji naziv, kot ga je prvotno zahtevala)?

Pravilo smiselne rabe ZUP določa, da se pravila ZUP uporabljajo tudi v drugih javnopravnih zadevah (npr. habilitacijski postopek).

V danem primeru gre tako ob smiselni rabi ZUP za primer spremembe zahtevka po 133. členu ZUP, ki določa, da stranka lahko v skladu z načelom dispozitivnosti do odločitve v stvari na prvi stopnji preoblikuje svoj zahtevek tako, da postavljeni zahtevek razširi ali da ga delno oziroma v celoti spremeni (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074) (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 404).

Sprememba po prvem odstavku 133. člena ZUP je dopustna, če se opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen tudi za njegovo reševanje. S pojmom istih bistvenih sestavin dejanskega stanja je treba razumeti dejstva oziroma okoliščine, ki jih je stranka navajala pred spremembo zahtevka in ki so po relevantnem materialnem predpisu pomembne za odločitev o zadevi. Omejitve, ki jih zakon določa glede spreminjanja dejanskega stanja, pomenijo, da stranka ne more med postopkom na prvi stopnji v zvezi s spremembo zahtevka hkrati tudi uveljavljati bistveno drugače ali celo nove dejanske podlage zahtevka (glej Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 448).

Pri tem pa se ne more obiti materialnih rokov (več v Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2020).

Kot navedeno v primeru, pa je treba upoštevati posebnosti področja, za katerega gre. Po naravi zadeve problem nastopi pri habilitacijah le, če bi prosilec v spremenjeni zahtevi zahteval višji naziv, pri čemer še ni imel pogojev za ta naziv v času podaje prvotne vloge.

Torej kandidat za habilitacijski naziv lahko med tekočim postopkom na prvi stopnji spremeni svoj zahtevek, če gre za iste pravne in dejanske okoliščine, tako da zahtevek zniža, tj. kandidira za nižji habilitacijski naziv. Tak postopek se torej ne ustavi in uvede novega, temveč nadaljuje, tako da se že izvedena procesna dejanja, ki so v skladu s spremenjenim zahtevkom, štejejo kot izvedena in veljavna ter podlaga za odločitev v zadevi.