Organ je v skladu s področno zakonodajo izdal odločbo, v kateri je eni stranki odrejena obveznost, vezana na osebo stranke (npr. center za socialno delo postavi skrbnika za posebni primer osebi A za prodajo določenega premoženja). Odločba je bila vročena zastopniku opravilno nesposobne stranke, slednja pa je po vročitvi (zastopniku), a še pred dokončnostjo odločbe (o postavitvi skrbnika) umrla. Ali je v takem primeru odločba sploh izvršljiva ter kako mora ravnati organ?

Prvostopenjski upravni postopek se praviloma zaključi z izdajo in vročitvijo odločbe v zadevi, ki je bila predmet postopka. S takšno odločbo je bilo vsebinsko odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke v konkretni upravni zadevi, zato ni več potrebe po nadaljevanju postopka (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 434).

Tako izdane odločbe imajo značilnosti dokončnosti, izvršljivosti in pravnomočnosti. Stranka lahko prične izvajati pravico ali obveznost šele z dokončnostjo odločbe, slednja pa nastopi, ko odločbe ni več mogoče izpodbijati s pritožbo (prvi odstavek 224. člena ZUP). Po drugem odstavku 224. člena ZUP odločba prve stopnje postane izvršljiva, kot v danem primeru, ko preteče rok za pritožbo, če pritožba ni bila vložena, a je dovoljena in se ji ni odpovedalo.

Odločba tako ne more postati izvršljiva pred dokončnostjo, razen v primeru, da bi področni zakon to urejal drugače kot ZUP. V konkretnem primeru (postavitve skrbnika) področni Družinski zakonik (DZ, Uradni list RS, št. 15/17 in nasl.), instituta izvršljivosti ne ureja drugače, tako da veljajo splošni pogoji ZUP.

Odločba je bila umrli stranki po njenem zakonitem zastopniku vročena še pred smrtjo, toda dokončnost in s tem izvršljivost nista nastopili pred smrtjo stranke (50. člen ZUP), na katero se odločba nanaša in zaradi varstva katere je bila sploh izdana. Nadalje odločba po naravi zadeve ne more postati izvršljiva, saj izvrševanje le-te (skrbništvo) ni smiselno in sploh ni možno, ker je opravilno nesposobna stranka (varovanec) umrl, predmet postopka pa se nanaša konkretno na to osebo.

Ker je smrt nastopila po izdaji odločbe, se postopek ne ustavi, saj je že zaključen, a izvršitev ni mogoča. Organ tako zadevo zaključi de facto. Ni pravne podlage niti obveze, da bi organ moral izdati akt o razveljavitvi že izdane in vročene odločbe. Tehnično se lahko tudi potrdi nastop dokončnosti (zaradi pravil upravnega poslovanja oz. evidence), v spisni dokumentaciji pa se doda uradni zaznamek o smrti stranke oz. izpis iz matičnega registra.

Organ pa po področnem zakonu preveri, ali morda obstaja podlaga za postavitev skrbnika za premoženje brez znanega lastnika po DZ.