Kdaj in pod kakšnimi pogoji se lahko izloči uradna oseba iz postopka, ki ga vodi organ, sicer nosilec javnega pooblastila (npr. CSD) ?

Kdo je pristojen za odločanje o izločitvi uradne osebe upravnega organa, ko ta izdaja akt h končnemu aktu sodišča (npr. CSD v sodnem postopku v zvezi z družino)?

V skladu z načelom materialne resnice, ki ga najdemo v 8. členu ZUP, je v upravnem postopku potrebno ugotoviti resnično stanje stvari in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so merodajna za zakonito in pravilno odločbo. Pravno pomembna dejstva lahko delujejo stranki v škodo ali v prid, zato je potrebno zagotoviti nepristranskost oziroma objektivnost pri vodenju in odločanju v upravnem postopku. Izločitev uradne osebe, ki je v nekem razmerju do stranke ali upravne zadeve je tako potrebna za varovanje načela objektivnosti, ki je po svoji naravi eno temeljnih načel upravnega postopka, v interesu tako stranke, kot organa (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 152-153).


Razlogi za izločitev uradne osebe so določeni v 35. členu ZUP , tako uradna oseba ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku:

*če je v postopku sama stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke
*če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti
*če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca
*če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju.

Uradna oseba, pristojna za vodenje ali odločanje v upravni zadevi, se mora v skladu s 36. členom ZUP takoj, ko izve za kakšen izločitveni razlog, izločiti iz postopka. To pomeni prenehati s kakršnemikoli delom v zadevi in to sporočiti organu, pristojnemu za odločanje v izločitvi. Kadar uradna oseba misli, da so podane kakšni drugi razlogi, to prav tako sporoči organu, ne sme pa prenehati z delom.

Stranka lahko v skladu s 37. členom ZUP zahteva izločitev uradne osebe iz zakonsko naštetih razlogov, lahko tudi zaradi drugih okoliščin, vendar mora pri tem navesti te okoliščine, zaradi katerih meni, da je podan izločitveni razlog. Kadar stranka zahteva izločitev uradne osebe iz zakonskih razlogov, ne sme ta do izdaje sklepa o taki zahtevi opravljati nobenih procesnih dejanj, razen neodložljivih, kot npr. nujni ukrepi v javnem interesu podani v četrti točki prvega odstavka 144. člena ZUP.

V skladu z določbami 38. člena ZUP o izločitvi uradne osebe odloča pristojni organ oziroma predstojnik tega organa, izjemoma tudi drug organ (npr. vlada). V petem odstavku tega člena je določba, ki ureja vprašanje izločitve uradne osebe nosilcev javnih pooblastil, ki določa, da o izločitvi uradnih oseb nosilcev javnih pooblastil odloča predstojnik organa, ki odloča o pritožbi zoper odločbo take organizacije, če pritožba ni dovoljena, pa minister, ki vodi ministrstvo, v katerega delovno področje spada upravna zadeva.

Na področju socialnega varstva na prvi stopnji vodijo upravne postopke in v njih odločajo socialno varstveni zavodi (npr. CSD) v okviru podeljenih javnih pooblastil, o pritožbah zoper izdane akte pa odloča Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (89. člen Zakona o socialnem varstvu, ZSV, Ur. l. RS, št. 3/07 in novele). V primeru, ko izdaja socialno varstveni zavod odločbe, o izločitvi uradne osebe socialno varstvenega zavoda v skladu z ZUP odloča minister, pristojen za socialne zadeve oz. družino.

Kadar pa organ sodeluje po področni zakonodaji v drugih postopkih, ne upravnem, npr. ko izdaja akte v sodnem postopku, se uporabi predpis, ki ureja sodni postopek, ne ZUP. V takem primeru NE gre za upravno zadevo, zato se kljub sicer pretežni vlogi organa, kot je CSD, kot odločevalca v upravnem postopku, tedaj uporabi sodno pravo (npr. ZPP ali ZNP ali ZKP). To velja tudi za postranska oz. postopkovna vprašanja, ne le glavni predmet (sodnega) postopka.

Posebej je treba biti pazljiv glede vloge CSD in s tem (ne)rabe ZUP po Družinskem zakoniku (Uradni list RS, št. 15/17 in nasl.), ki je npr. prenesle pristojnost odločanja o skrbništvu, rejništvu ali odvzemu otrok na sodišča, čeprav CSDji še vedno v teh postopkih sodelujejo, bodisi kot iniciatorji teh postopkov bodisi posvetovalni organi bodisi kot celo zastopniki otrok itd., toda postopkovno tu ne velja ZUP, temveč pretežno Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1, Uradni list RS, št. 16/19).