Rešen primer
Št. 334
Zadeva: Vročanje odvetniku in notarju
Datum odgovora: 05. 03. 2010, pregled 24. 12. 2022 Status uporabnika: -
Vprašanje
Stranka v upravnem postopku ima pooblaščenca, odvetnika. Uradna oseba upravnega organa skuša vročiti akt odvetniku v njegovi pisarni v času njegovih uradnih ur, vendar njegova tajnica trdi, da odvetnika ni, sama pa odkloni sprejem, ker da nima pooblastila za to. Kako naj ravna uradna oseba?
Odgovor
ZUP določa, da kadar ima stranka pooblaščenca, se vroča njemu (prvi odstavek 88. člen ZUP). Če je dokument (pravilno) vročen pooblaščencu, se šteje, da je bil vročen stranki (četrti odstavek 88. člena ZUP). Organ sicer lahko vroči dokument tudi neposredno stranki, toda le, če dokument hkrati vroči tudi pooblaščencu (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 310), vendar se zaradi načela ekonomičnosti takšno postopanje odsvetuje.
Namen vročitve je, da se naslovnik lahko seznani z vsebino dokumenta, ne da bi se dejansko seznanil z njo. Če je vročitev dokumenta pravilno izvedena, a naslovnik le odkloni sprejem dokumenta, je treba šteti, da je vročitev opravljena (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 324-325; sodba Upravnega sodišča RS št. U 1370/2001).
Odklonitev sprejema je ena od najpogostejših težav pri vročanju, s katero naslovnik praviloma skuša preprečiti nastanek pravnih posledic vročitve (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 324).
V opisanem primeru je treba ravnati po 91. členu ZUP, kjer je določen način vročanja fizičnim osebam, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti, kar odvetnik nedvomno je (teorija pri tem opozarja na nejasnost zaradi umestitve vročanja odvetnikon in notarjem kot fizičnim osebam v 85. člen ZUP - glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 319). Če je torej treba dokument fizično vročiti odvetniku, potem se to stori tako, da se izroči uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov, če ni za posamezne primere določeno drugače (tretji odstavek 91. člena ZUP).
V opisanem primeru je torej dokument treba vročiti tajnici, pri čemer ona lahko odkloni sprejem le zaradi zakonsko določenih razlogov. Če tajnica sicer sprejema tudi ostalo pošto, je breme dokazovanja, da ni pooblaščena za sprejem dokumenta, ki ga vroča uradna oseba, na njej. Če razlog za odklonitev sprejema po ZUP ni podan, uradna oseba pusti dokument v prostoru, kjer se ta oseba nahaja in zabeleži dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je pustil dokument; s tem se šteje, da je vročitev opravljena (95. člen ZUP).
Glede časa vročanja ni pomembno, ali gre za uradne ure odvetnika ali ne, saj se v skladu z ZUP vroča ob delavnikih med 6. in 20. uro (prvi odstavek 84. člena ZUP).
Na enak način bi bilo treba postopati tudi pri vročanju notarju.
Namen vročitve je, da se naslovnik lahko seznani z vsebino dokumenta, ne da bi se dejansko seznanil z njo. Če je vročitev dokumenta pravilno izvedena, a naslovnik le odkloni sprejem dokumenta, je treba šteti, da je vročitev opravljena (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 324-325; sodba Upravnega sodišča RS št. U 1370/2001).
Odklonitev sprejema je ena od najpogostejših težav pri vročanju, s katero naslovnik praviloma skuša preprečiti nastanek pravnih posledic vročitve (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 324).
V opisanem primeru je treba ravnati po 91. členu ZUP, kjer je določen način vročanja fizičnim osebam, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti, kar odvetnik nedvomno je (teorija pri tem opozarja na nejasnost zaradi umestitve vročanja odvetnikon in notarjem kot fizičnim osebam v 85. člen ZUP - glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 319). Če je torej treba dokument fizično vročiti odvetniku, potem se to stori tako, da se izroči uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov, če ni za posamezne primere določeno drugače (tretji odstavek 91. člena ZUP).
V opisanem primeru je torej dokument treba vročiti tajnici, pri čemer ona lahko odkloni sprejem le zaradi zakonsko določenih razlogov. Če tajnica sicer sprejema tudi ostalo pošto, je breme dokazovanja, da ni pooblaščena za sprejem dokumenta, ki ga vroča uradna oseba, na njej. Če razlog za odklonitev sprejema po ZUP ni podan, uradna oseba pusti dokument v prostoru, kjer se ta oseba nahaja in zabeleži dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je pustil dokument; s tem se šteje, da je vročitev opravljena (95. člen ZUP).
Glede časa vročanja ni pomembno, ali gre za uradne ure odvetnika ali ne, saj se v skladu z ZUP vroča ob delavnikih med 6. in 20. uro (prvi odstavek 84. člena ZUP).
Na enak način bi bilo treba postopati tudi pri vročanju notarju.
Kategorije
3.5 Vročanje Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glejte Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.
Kontakt
O projektu
Sledite nam
Upravna svetovalnica 2024. Vse pravice pridržane.
Politika piškotkov