Rešen primer
Št. 330
Zadeva: Izločitev upravnega organa iz postopka
Datum odgovora: 28. 2. 2010, pregled 30. 12. 2022 Status uporabnika: -
Vprašanje
Kako ravna upravni organ, ko prejme zahtevo (pooblaščenca) stranke o izločitvi celotnega organa (npr. centra za socialno delo ali upravne enote) iz postopka?
Odgovor
ZUP v svojih določbah ne omogoča izločitve organa, saj gre za stvarno in krajevno pristojnost, ki je kot del formalne zakonitosti neprenosljiva, dogovori, devolucije in delegacije niso dovoljene.
Izločitev je možna le na ravni uradne osebe oz. uradnih oseb v sklopu personalne pristojnosti. Izločitev uradne osebe je sicer možna le v primeru obstoja izločitvenih razlogov, določenih v 35. členu ZUP oz. v nadaljnih določbah zakona. Namen instituta izločitve je zagotoviti objektivnost in nepristranost pri delu in odločanju. Poleg varstva objektivnosti upravnega postopka kot takega in strank želijo ta pravila varovati tudi integriteto uradne osebe oz. organa.
V primeru obstoja izločitvenih razlogov teh ni dopustno tehtati v smislu možnosti vpliva na odločanje. V tem se kaže njihova absolutnost. Tudi če v konkretnem primeru ni razlogov za dvom v objektivnost uradne osebe, (in ne glede na morebitno drugačno voljo strank v postopku), mora biti ta izključena iz vodenja postopka oz. odločanja o upravni zadevi (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 165-169). Prav tako predlog, da se izločijo vsi delavci določenega organa, pomeni predlog za izločitev vseh uradnih oseb in ne predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki ga stranka, ki ni začela postopka ne more predlagati (tako Vrhovno sodišče v sodbi I Up 139/2004 z dne 11. 2. 2004).
Zahtevo stranke, naj se izloči cel organ, se tako lahko neposredno zavrže po določbah prve točke prvega odstavka 129. člena ZUP (stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva). Menimo pa, da bi vendar kazalo predhodno preveriti pri stanki oz. pooblaščencu, ali morda ne uveljavlja izločitve (vseh) uradnih oseb tega organa. Tako bi vlogo o izločitvi organa iz postopka obravnavali kot nejasno/nerazumljivo in vložnika skladno z določbami 67. člena ZUP pozvali, da vlogo v določnem roku razjasni oz. natančno opredeli in mu pri tem pojasnili, da zahteva za izločitev organa ni možna, lahko pa uveljavlja izločitev uradnih oseb. Če vložnik vztraja pri prvotni zahtevi, se zavrže, sicer pa presoja ne/pristranskost vsake od uradnih oseb individualno in se o tem odloči s (lahko za vse uradne osebe enim) sklepom. Pri tem pa je treba paziti, kdo je pristojen za odločanje o izločitvi skladno z 38. členom ZUP (npr. načelnik je pristojen za odločanje o vseh uradnih osebah na upravni enoti X; o izločitvi načelnika pa mora odločiti minister, pristojen za upravo).
Izločitev je možna le na ravni uradne osebe oz. uradnih oseb v sklopu personalne pristojnosti. Izločitev uradne osebe je sicer možna le v primeru obstoja izločitvenih razlogov, določenih v 35. členu ZUP oz. v nadaljnih določbah zakona. Namen instituta izločitve je zagotoviti objektivnost in nepristranost pri delu in odločanju. Poleg varstva objektivnosti upravnega postopka kot takega in strank želijo ta pravila varovati tudi integriteto uradne osebe oz. organa.
V primeru obstoja izločitvenih razlogov teh ni dopustno tehtati v smislu možnosti vpliva na odločanje. V tem se kaže njihova absolutnost. Tudi če v konkretnem primeru ni razlogov za dvom v objektivnost uradne osebe, (in ne glede na morebitno drugačno voljo strank v postopku), mora biti ta izključena iz vodenja postopka oz. odločanja o upravni zadevi (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 165-169). Prav tako predlog, da se izločijo vsi delavci določenega organa, pomeni predlog za izločitev vseh uradnih oseb in ne predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki ga stranka, ki ni začela postopka ne more predlagati (tako Vrhovno sodišče v sodbi I Up 139/2004 z dne 11. 2. 2004).
Zahtevo stranke, naj se izloči cel organ, se tako lahko neposredno zavrže po določbah prve točke prvega odstavka 129. člena ZUP (stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva). Menimo pa, da bi vendar kazalo predhodno preveriti pri stanki oz. pooblaščencu, ali morda ne uveljavlja izločitve (vseh) uradnih oseb tega organa. Tako bi vlogo o izločitvi organa iz postopka obravnavali kot nejasno/nerazumljivo in vložnika skladno z določbami 67. člena ZUP pozvali, da vlogo v določnem roku razjasni oz. natančno opredeli in mu pri tem pojasnili, da zahteva za izločitev organa ni možna, lahko pa uveljavlja izločitev uradnih oseb. Če vložnik vztraja pri prvotni zahtevi, se zavrže, sicer pa presoja ne/pristranskost vsake od uradnih oseb individualno in se o tem odloči s (lahko za vse uradne osebe enim) sklepom. Pri tem pa je treba paziti, kdo je pristojen za odločanje o izločitvi skladno z 38. členom ZUP (npr. načelnik je pristojen za odločanje o vseh uradnih osebah na upravni enoti X; o izločitvi načelnika pa mora odločiti minister, pristojen za upravo).
Kategorije
2.7 Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glejte Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.
Kontakt
O projektu
Sledite nam
Upravna svetovalnica 2024. Vse pravice pridržane.
Politika piškotkov