Upravni organ izda odločbo, zoper katero se aktivna stranka ne pritoži, zato odločba postane dokončna in izvršljiva. Vendar pa v pritožbenem roku za stranko organ prejme večje število pritožb od oseb, ki v postopku niso imele statusa stranskega udeleženca, vendar so bile z izdajo odločbe domnevno prizadete. Kdaj postane taka odločba izvršljiva, če so bile vse pritožbe vložene po neupravičeni osebi? Kdaj postane odločba izvršljiva, če se osebam prizna status stranskega udeleženca?

V primeru, da pritožbo vložijo osebe, ki niso imele položaja stranke v postopku odločanja na prvi stopnji, je treba presoditi obstoj aktivne legitimacije prek pravnega interesa pritožnikov. Organ mora po 229. členu ZUP ločiti primere, ko so pritožbe vložene v pritožbenem roku za stranko ali po njegovem izteku.

Prepozna pritožba glede na iztek pritožbenega roka za stranko se obravnava kot predlog za obnovo postopka (deveti odstavek 260. člena ZUP), v katerem organ nato najprej preizkuša pravni interes vložnika. V takem primeru postane odločba praviloma izvršljiva s potekom pritožbenega roka za stranko, ki ji je bila odločba vročena. Če uradna oseba zavrže predlog za obnovo postopka, ko oseba ne izkazuje pravnega interesa ali zamudi rok za obnovo postopka, to ne vpliva na izvršljivost odločitve (predlog za obnovo postopka po ZUP nima suspenzivnega učinka).

V primeru, da so pritožbe drugih oseb (domnevnih stranskih udeležencev) vložene v pritožbenem roku za stranko, pa imajo suspenzivni učinek, razen če bi ta odločba v izreku imela klavzulo o nesuspenzivnosti (236. člen ZUP). Tako pritožbe teh oseb zadržijo izvršitev te odločbe do izdaje aktov o teh pritožbah.

Če organ pritožbe zavrže s sklepi zaradi neobstoja pravnega interesa pritožnikov, postane izpodbijana odločba izvršljiva z vročitvijo zadnjega sklepa, s katerim organ zavrže pritožbo, ker morebitna pritožba zoper sklep o zavrženem zahtevku ne zadrži izvršitve tega sklepa (258. člen ZUP).