Kako je treba razlagati zahtevo razpisa, da morajo kandidati imeti »izobrazbo upravne smeri«, če je v razpisu za delovno mesto v upravi določeno, da bo zaposleni (med drugim) vodil upravne postopke? Ali to pomeni, da se lahko zaposli le diplomanta Fakultete za upravo ali tudi druge fakultete, ki ima v programu upravne predmete oz. vsebine (npr. univ. dipl. politolog)?

31. člen ZUP določa, da upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka, pri čemer natančnejše pogoje predpiše vlada.

Vlada je te pogoje določila z Uredbo o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Ur. l. RS, št. 29/2000 in nasl.; v nadaljevanju: Uredba). Uredba v 2. členu določa, da se pooblastilo za odločanje v upravnih stvareh in pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo oziroma za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku lahko da zaposlenemu z ustrezno izobrazbo, določeno z zakonom, s to uredbo in z drugimi predpisi, ter opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. Pri tem je treba upoštevati, da strokovni izpit iz upravnega postopka ni potreben za vodenje in odločanje v enostavnih upravnih zadevah, ki jih določi vlada z uredbo (drugi odstavek 31. člena ZUP).

Iz določb ZUP in Uredbe ne izhaja, da je pogoj za vodenje in odločanje v upravnih postopkih izobrazba upravne smeri. Če pa zahteva po upravni smeri izobrazbe izhaja iz razpisa za delovno mesto oziroma iz akta o sistemizaciji delovnih mest, potem je treba ta pogoj razlagati v smislu diplome, pridobljene na študijskem programu, ki je upredeljen kot upravni tako po nazivu kot vsebini. Glede na akreditirane in izvajane študijske programe pa je to zgolj izobrazba, pridobljena na Fakulteti za upravo oz. na Višji upravni šoli kot predhodnici Fakultete za upravo, ne pa npr. na študiju politologije na Fakulteti za družbene vede.


Ob tem je treba dodati, da bi moral razpis oziroma sistemizacija delovnih mest v skladu z delovnopravno in visokošolsko zakonodajo pogoj določiti na drug način, in sicer v smislu določitve naziva, ki ga diplomant pridobi po končanem študiju (npr. univ. dipl. upr. org.). Ta nepravilnost pa ne vpliva na legalnost postopka, saj zakono- in uredbodajalec za vodenje upravnih postopkov očitno ne favorizira pravne ali upravne izobrazbe, ampak odločitev o smeri izobrazbe prepušča posameznim organom (izjema velja, ko Uredba določa pravno izobrazbo za odločanje na 2. stopnji). V vsakem primeru pa to ni procesnopravno vprašanje.