Organ je izdal odločbo z rokom, do katerega mora stranka (zavezanec) odpraviti nepravilnosti. Po preteku tega roka, ko je odločba postala izvršljiva, je zavezanec organu poslal sklep sodišča o začasni odredbi, ki pa je bil izdan pred opravljenim upravnim postopkom. S tem sklepom je sodni organ zavezancu začasno prepovedal vsakršno poseganje in vse aktivnosti v objektu, v katerem bi moral odpraviti z odločbo ugotovljene nepravilnosti. Odločba upravnega organa je izvršljiva, vendar je zaradi sklepa sodnega organa ni mogoče izvršiti. Kako naj v opisani situaciji ravna upravni organ?

V navedenem primeru gre za očitno stanje, kjer se stranki nalaga dve nasprotni obveznosti. Sodni organ prepoveduje poseganje, upravni organ pa odreja nek poseg. Obe odločitvi sta veljavni in izvršljivi, zato obstaja dilema, katera od odločitev naj prevlada. Glede na to, da gre v primeru sodnega organa za začasno odredbo, bi lahko sklepali, da vendarle obstaja določen dvom o tem, ali je zavezanec res zavezanec. V takem primeru bi bilo nujno izvršbo odložiti. Razlogi za odložitev izvršbe po 293. členu ZUP sicer niso čisto skladni s konkretnim dejanskim stanjem, namen pa vendarle ostaja isti – tj. preprečitev nepopravljive škode.
V opisani situaciji naj upravni organ upošteva sodno odločbo, saj je bila ta izdana pred upravno odločbo. Ker je sodna odločba le začasna, se po preteku tega obdobja lahko upošteva odločba upravnega organa in se tudi izvrši, če zavezanec sam ne bi nepravilnosti že odpravil. Rok odprave nepravilnosti, podan v upravni odločbi, teče tako šele od konca začasnega obdobja iz sodne odločbe, saj se v skladu z drugim odstavkom 293. člena ZUP upravna izvršba odloži, če se ugotovi, da je za izpolnitev obveznosti dovoljen odlog. O odlogu izpolnitve odloča organ, ki je izdal odločbo, ki je predmet izvršbe (glej Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 802).