Ali je upravni organ dolžan odvetniku osebe, ki je bila oškodovana z dejanjem zavezane stranke v (inšpekcijskem) postopku, za potrebe domnevnega tožbenega postopka, posredovati zahtevane podatke, ki jih oškodovanec potrebuje za pravdni postopek, zlasti ime stranke kot toženca?

Kako ravnati, če upravni organ na podlagi pobude oz. prijave oškodovanca postopka ni uvedel, če je presodil, da kršitve sploh ni bilo ali je storilec neznan?

Ali je organ (npr. CSD) dolžan na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu posredovati odvetniku kopijo dokumentacije iz spisa ter ali je za tak vpogled po ZUP treba izkazati pravni interes?

Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (2. člen ZUP). Vsakdo, ki izkaže pravni interes ima pravico, udeleževati se postopka (43. člen ZUP). Obstajati mora torej določeno razmerje posameznika do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku. Ali tak osebni, neposredni in pravno varovani interes obstaja, pa izhaja iz pravne norme in njenega namena varovanja položaja določenega posameznika (glej sodbo UPRS I U 43/2021-7 z dne 8. 8. 2022 in primer Izkazovanje pravnega interesa v upravnih postopkih).

82. člen ZUP določa, da imajo po prvem odstavku stranke pravico pregledovati dokumente zadeve, poslušati zvočni posnetek, poslušati in pregledati zvočno-slikovni posnetek ter na svoje stroške prepisati ali preslikati dokumente v fizični ali elektronski obliki in pridobiti kopijo zvočnega ali zvočno-slikovnega posnetka, po drugem odstavku pa tudi vsakdo, ki verjetno izkaže pravni interes.

Ustavno sodišče je v zadevi U-I-16/10-10, Up-103/10-12 z dne 20. 10. 2011 (glej tudi sklep Vrhovnega sodišče I Up 633/2011 z dne 23. 2. 2012 in X Ips 108/2020 z dne 19. 5. 2021) pojasnilo, da ima pravica strank in stranskih udeležencev iz prvega odstavka 82. člena ZUP procesno naravo, saj je del njihovega procesnega položaja v lastnem upravnem postopku.

Drugače velja za tretje osebe, ki niso neposredno udeležene v postopku. Pravica iz drugega odstavka 82. člena ZUP ni del njihovega procesnega položaja v konkretnem upravnem postopku, temveč posebna zakonska pravica s specifičnim namenom, o kateri se odloča v posebnem postopku. Fizična ali pravna oseba, ki ni stranka ali stranski udeleženec v upravnem postopku, lahko na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP vpogleda v spis upravne zadeve ter pregleda, prepiše in preslika potrebne dokumente, če verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Ta pogoj kaže, da je pravica namenjena zagotavljanju učinkovitega varstva lastnih, na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi posameznika, tudi tistih, ki niso predmet odločanja v glavnem upravnem postopku. Pravna korist ni omejena na upravnopravno področje, temveč se lahko opira na katerikoli zakon. Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je torej, da lahko vsakdo z vpogledom v upravni spis (v tujem postopku) pridobi podatke, za katere verjetno izkaže, da bodo na primer v drugem pravnem postopku pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja (glej tudi UPRS Sodba III U 108/2020-10 z dne 18. 10. 2024).

Odvetnik kot pooblaščenec pravico do vpogleda v spis uresničuje v imenu in za račun osebe, ki jo zastopa, zato se njegova upravičenost do vpogleda presoja glede na procesni položaj zastopane osebe. Če zastopa (glavno) stranko v postopku, ima pravico do vpogleda v spis v enakem obsegu kot stranka, skladno z 82. členom ZUP. Če pa nastopa kot pooblaščenec tretje osebe, ki v postopku nima položaja stranke, se vpogled dovoli le ob izkazanem pravnem interesu zastopane osebe v smislu 82. člena ZUP.

Odvetnik lahko pridobitev osebnih podatkov uveljavlja tudi na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv, Ur. l. RS, št. 18/93 in nasl.). Prvi odstavek 10. člena ZOdv določa, da so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil dolžni odvetniku brezplačno posredovati osebne podatke, ki jih ta potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamezni zadevi, in sicer v 15 dneh od prejema pisne zahteve. Ta določba predstavlja pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov, kolikor so ti potrebni za opravljanje odvetniškega poklica v konkretni zadevi, ne vzpostavlja pa splošne možnosti odvetnika do celovitega vpogleda v upravni spis niti ne daje podlage za pridobivanje drugih informacij iz spisa, ki niso osebni podatki.

Organ mora zato ob prejemu zahteve opraviti presojo nujnosti in sorazmernosti ter posredovanje omejiti na obseg, ki je glede na namen zahteve utemeljeno potreben. Zahteva mora biti vsaj v osnovi konkretizirana tako, da je mogoče razumno preveriti, zakaj so zahtevani osebni podatki potrebni za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi, na primer v povezavi s konkretnim, že začetim postopkom, ne pa zgolj hipotetično ali za morebitne prihodnje postopke (prim. mnenji IP št. 07121-1/2020/1997 z dne 5. 11. 2020 in št. 07120-1/2020/461 z dne 24. 7. 2020). Upoštevati je treba tudi omejitev iz drugega odstavka 10. člena ZOdv. Odvetnik navedene možnosti pridobivanja osebnih podatkov nima, kadar gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.

V praksi je treba posebej ločiti položaje, ko je bil (inšpekcijski) postopek na podlagi pobude dejansko uveden, od položajev, ko organ pobudo obravnava, vendar postopka ne začne. Pri inšpekcijskih zadevah pobuda praviloma ne vzpostavi položaja stranke, saj se nadzor vodi po uradni dolžnosti in v javnem interesu. Če organ na podlagi pobude presodi, da kršitve ni, da dejanskega stanja ni mogoče potrditi ali da je naslovnik zatrjevane kršitve organu neznan, postopek praviloma niti ne bo uveden. V takem primeru organ praviloma razpolaga le z dokumentacijo o pobudi in preveritvah, ki jih je opravil, ne pa nujno tudi z “upravnim spisom” v smislu vodenja postopka z udeležbo inšpekcijskega zavezanca kot stranke. V teh primerih tako velja, da organ posreduje le tiste podatke, s katerimi dejansko razpolaga, in le ob izpolnjenih pogojih relevantne pravne podlage (82. člen ZUP ali 10. člen ZOdv). Če organ torej naslovnika zatrjevane kršitve niti ni ugotovil oziroma je ta organu neznan, identifikacijskih podatkov objektivno ne more posredovati.

Odvetnik oškodovanca do podatkov iz upravne (tudi inšpekcijske) zadeve tako ne more dostopati zgolj na podlagi sklicevanja, da jih potrebuje za pravdni postopek. Odločilno je, ali ima oz. je imel oškodovanec v konkretnem upravnem postopku položaj stranke ali stranskega udeleženca. Kadar tega položaja nima, se zahteva za pridobitev podatkov (oz. kopij dokumentov) presoja po drugem odstavku 82. člena ZUP, pri čemer mora stranka (oz. v njenem imenu odvetnik kot njen pooblaščenec) na stopnji verjetnosti izkazati svoj pravni interes za vpogled v spis, organ pa lahko vpogled ali posredovanje dovoli le v obsegu, ki je glede na izkazani namen utemeljeno potreben.

Vzporedno lahko odvetnik uveljavlja posredovanje posameznih osebnih podatkov po 10. členu ZOdv, vendar le, kolikor so ti podatki potrebni v posamični zadevi opravljanja odvetniškega poklica, in upoštevaje, da gre za pridobivanje zgolj osebnih podatkov iz spisa in ne celotne dokumentacije.