Rešen primer
Št. 309
Zadeva: Razkritje podatkov odvetniku
Datum odgovora: 4. 2. 2010, pregled 5. 12. 2022 Status uporabnika: -
Vprašanje
Ali je upravni organ dolžan odvetniku osebe, ki je bila oškodovana z dejanjem zavezane stranke v (inšpekcijskem) postopku, za potrebe domnevnega tožbenega postopka, posredovati zahtevane podatke, ki jih oškodovanec potrebuje za pravdni postopek, zlasti ime stranke kot toženca?
Kako ravnati, če upravni organ na podlagi pobude oz. prijave oškodovanca postopka ni uvedel, če je presodil, da kršitve sploh ni bilo ali je storilec neznan?
Kako ravnati, če upravni organ na podlagi pobude oz. prijave oškodovanca postopka ni uvedel, če je presodil, da kršitve sploh ni bilo ali je storilec neznan?
Odgovor
Podatke iz upravnega postopka se lahko po 82. člen ZUP razkrije le stranki in osebi, ki izkaže pravni interes. Enako velja za zastopnika (odvetnika) - če oseba, ki jo zastopa, izkaže pravico vpogleda ali dostopa, se njenemu zastopniku spis razkrije, sicer ne. Po ZUP mora biti pravni interes obstoječ, ne šele potencialni. To velja za vse podatke v spisu, ne samo za osebne podatke (pri čemer je Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Ur.l. RS, št. 163/22)) v relaciji do ZUP sploh le splošnejši akt in ga tako ZUP oz. seveda drugi področni zakoni nadredijo).
Dodatno določilo glede na ZUP pa obsega 10. člen Zakona o odvetništvu (ZOdv, Ur. l. RS, št. 18/93 in novele), ki določa, da ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil posredujejo brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Tudi ZOdv nadredi zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, poleg tega pa še ZUP. To pomeni, da če odvetnik s pooblastilom oškodovanca izkaže, da je res pooblaščen, da vodi v imenu te osebe postopke pred sodiščem, mu organ da zahtevane podatke, čeprav odvetnikova stranka, torej oškodovanec, v samem upravnem postopku nima pravnega interesa (npr. prijavitelj ni stranka v inšpekcijskem postopku).
Ali je bil postopek uveden in izrečeni ukrepi, je pravno irelevantno, tudi tedaj je organ zavezan dati odvetniku podatke po pogojih ZOdv. Seveda pa organ ne more posredovati podakov, ki jih nima (npr. če neznan povzročitelj).
Dodatno določilo glede na ZUP pa obsega 10. člen Zakona o odvetništvu (ZOdv, Ur. l. RS, št. 18/93 in novele), ki določa, da ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil posredujejo brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Tudi ZOdv nadredi zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, poleg tega pa še ZUP. To pomeni, da če odvetnik s pooblastilom oškodovanca izkaže, da je res pooblaščen, da vodi v imenu te osebe postopke pred sodiščem, mu organ da zahtevane podatke, čeprav odvetnikova stranka, torej oškodovanec, v samem upravnem postopku nima pravnega interesa (npr. prijavitelj ni stranka v inšpekcijskem postopku).
Ali je bil postopek uveden in izrečeni ukrepi, je pravno irelevantno, tudi tedaj je organ zavezan dati odvetniku podatke po pogojih ZOdv. Seveda pa organ ne more posredovati podakov, ki jih nima (npr. če neznan povzročitelj).
Kategorije
3.4 Vpogled v spis (pregled dokumentov) in informacije javnega značaja Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glejte Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.
Kontakt
O projektu
Sledite nam
Upravna svetovalnica 2024. Vse pravice pridržane.
Politika piškotkov