Rešen primer
Št. 305
Zadeva: Pridobitev dokazov kot podlaga za uvedbo postopka po uradni dolžnosti
Datum odgovora: 4. 2. 2010, pregled 25. 11. 2022 Status uporabnika: -
Vprašanje
Ali lahko upravni organ zbira dokaze prikrito, npr. tako da se predstavi kot kupec stranke, katere potencialne kršitve se ugotavlja v upravnem (tj. inšpekcijskem) postopku? Ali je to dopustno vsaj v primeru, če obstaja verjetnost obveznosti stranke, toda ni dovolj indicev, da bi sodišče izdalo nalog za hišno preiskavo, kjer se domnevno izvaja nedovoljena dejavnost? Ali bi lahko prikrit nadzor izvedli kot poseben postopek, ugotovitve pa bi uporabili kot podlago za uvedbo upravnega postopka, v katerem pa bi že od začetka stranki zagotovili vse procesne kavtele v razmerju do organa?
Odgovor
ZUP predstavlja s temeljnimi načeli in pravili korpus procesnih garancij stranki, da v upravnem postopku kljub nadrejenosti javne koristi v razmerju do njenih interesov oblast upravnega organa ne bo zlo/rabljena. Zato vodenje postopka tako, da bi stranki te kavtele ne bile zagotovljene, ni dopustno, je celo v nasprotju z ustavnimi načeli. Zlasti to velja za načelo zaslišanja, po katerem ima stranka pravico ves čas postopka sodelovati in izpodbijati ugotovitve, ki ji niso v prid (gl. podrobno v Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, komentarji k 9. in 146. členu). Tega pa ne more, če sploh ne ve, da zoper njo teče postopek, torej predvsem zaradi načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP).
Prikrit nadzor torej po ZUP ni dopusten in ga potencialno lahko upraviči glede na specifike upravnega področja le področni zakon. Slednji primer najdemo denimo v davčnem postopku pri finančni upravi Zakonu o finančni preiskavi (Uradni list RS, št. 25/14 in nasl.), ko se ugotovitev preiskave kasneje uporabijo kot osnova za uvedbo inšpekcijskega postopka.
Če področni zakon ne daje podlage za prikrit nadzor, ta ni mogoč niti v primeru, ko ni nobenih drugih dokazil, čeprav je kršitev predpisov zavezanca oz. njegova obveznost verjetno izkazana. Tedaj je treba postopati po določbah 22. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru(ZIN; Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14), če in ko sodišče z izdajo odločbe dovoli ogled prostorov v stanovanju, če obstajajo razlogi za sum, da se v stanovanju opravlja nedovoljena dejavnost, da se v stanovanju opravlja dejavnost v nasprotju s predpisi, da se v stanovanju hranijo predmeti, živali ali druge stvari v nasprotju s predpisi ali da bodo pri ogledu stanovanja oz. posameznih stvari v stanovanju ugotovljene druge kršitve predpisov.
Prikrit nadzor torej po ZUP ni dopusten in ga potencialno lahko upraviči glede na specifike upravnega področja le področni zakon. Slednji primer najdemo denimo v davčnem postopku pri finančni upravi Zakonu o finančni preiskavi (Uradni list RS, št. 25/14 in nasl.), ko se ugotovitev preiskave kasneje uporabijo kot osnova za uvedbo inšpekcijskega postopka.
Če področni zakon ne daje podlage za prikrit nadzor, ta ni mogoč niti v primeru, ko ni nobenih drugih dokazil, čeprav je kršitev predpisov zavezanca oz. njegova obveznost verjetno izkazana. Tedaj je treba postopati po določbah 22. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru(ZIN; Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14), če in ko sodišče z izdajo odločbe dovoli ogled prostorov v stanovanju, če obstajajo razlogi za sum, da se v stanovanju opravlja nedovoljena dejavnost, da se v stanovanju opravlja dejavnost v nasprotju s predpisi, da se v stanovanju hranijo predmeti, živali ali druge stvari v nasprotju s predpisi ali da bodo pri ogledu stanovanja oz. posameznih stvari v stanovanju ugotovljene druge kršitve predpisov.
Kategorije
1.5 Načeli varstva pravic strank in zaslišanja stranke Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glejte Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.
Kontakt
O projektu
Sledite nam
Upravna svetovalnica 2024. Vse pravice pridržane.
Politika piškotkov