Stranka je med izvrševanjem odločbe, izdane po uradni dolžnosti, spremenila stalno prebivališče, ki je navezna okoliščina za določitev krajevne pristojnosti organa. Po določnem obdobju je odločba izvršena, toda nastopi potreba po novi ureditvi razmerij zaradi zaščite javnega interesa. Kateri organ mora voditi nov postopek - tisti, ki je izdal prvo odločbo ali drug, ki je pristojen za postopek po sedanjem bivališču stranke?

(Tako npr. Center za socialno delo (CSD) izpelje postopek oddaje otroka v rejo na območje drugega centra. Mati in otrok med postopkom spremenita naslov stalnega prebivališča na območje rejniške družine, po izteku rejniške pogodbe pa CSD, pristojen za območje stalnega prebivališča otroka (materino pa je neznano), zavrača postopek ureditve novega rejniškega razmerja.)

Pristojnost je pravica in dolžnost organa, da opravi neko nalogo (glej Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006, str. 128). 22. člen ZUP določa, da je krajevno pristojen organ, ki je pričel postopek, pristojen tudi tedaj, kadar se med postopkom spremenijo okoliščine in bi bil lahko krajevno pristojen drug organ. Organ, ki je postopek pričel, lahko zadevo odstopi drugemu organu, ki je krajevno pristojen glede na spremenjene okoliščine, če je to smotrno z vidika postopka, zlasti, če je to znatno ugodneje za stranko. Primerno je, da organ v primeru spremembe okoliščin stranko povpraša za njeno mnenje (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 135). Če pa gre pravno za nadaljevanje postopka glede izvršitve izdane odločbe, po izteku obdobja, na katerega se odločba (oz. drugi izvedeni akti) nanaša, pa še vedno obstoji razlog za ukrep po uradni dolžnosti, je treba tolmačiti pravila z vidika dveh ločenih samostojnih postopkov.

Področni zakoni pa krajevno pristojnost lahko uredijo bolj podrobno, kot npr. Zakon o socialnem varstvu (ZSV, Ur. l. RS, št. 54/1992 in novele), ki v 81. členu določa, da se pristojnost centra določa po stalnem prebivališču osebe, ki potrebuje pomoč in varstvo. Še podrobneje pa ZSV v tretjem odstavku 81. člena uredi krajevno pristojnost za postopke, ki tečejo ali vključujejo mladoletne osebe in sicer se krajevna pristojnost za mladoletno osebo določa po stalnem oz. začasnem prebivališču obeh staršev oz. tistega, kateremu je bila mladoletna oseba dodeljena. Toda te določbe v tem primeru niti niso relevantne, razen glede navezave na bivališče mladoletnika, če bivališče matere kot stranke ni znano.

Ključna je opredelitev zadev - če novi postopek pomeni samostojno pravno celoto, ga mora voditi organ, ki je pristojen po sedanjem bivališču strank (oz. po ZSV otroka). Če pa gre zgolj za realizacijo že prej izdane odločbe (npr. sklenitev nove rejniške pogodbe), pa (isti!) postopek nadaljuje organ izdajatelj prve odločbe, čeprav stranke ne bivajo več na njegovem območju.