Koliko znaša rok za pritožbo zoper sklep, če področni zakon določa drugačen rok za pritožbo kot ZUP (npr. 8 dni od vročitve), a navaja le rok za pritožbo zoper odločbo ali npr. "ukrep". Ali za sklepe v postopkih, ki jih sicer po vsebini ureja isti področni zakon, velja rok po ZUP ali enak rok, kot je določen po področnem zakonu za odločbe ? Ali isto velja za sklep o izvršbi?

Sklep v upravnem postopku je posebna vrsta posamičnega pravnega akta, ki ga izda organ, ko z njim odloča o vprašanjih, ki se tičejo upravnega postopka, in tistih vprašanj, ki se kot postranska pojavijo v zvezi z izvedbo upravnega postopka in se o njih ne odloča s pritožbo (226. člen ZUP). S sklepom se tako urejajo formalnopravna razmerja v posamičnem upravnem postopku in se tako od odločbe razlikuje že po predmetu odločanja. Druga razlika med aktoma je v izdaji akta, odločbo izda organ (preko predstojnika oziroma uradne osebe, ki odloča), sklep pa praviloma izda uradna oseba, ki postopek vodi, kadar je med dejanjem postopka nastopila vprašanje, ki je predmet sklepa (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 431).

Področni zakon lahko uredi drugače kot ZUP (le) posamezno procesno vprašanje ali celo njegov del, v preostalem pa se ZUP uporablja v celoti (gl. Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, gl. 3. člen). Po 3. členu ZUP namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki drugače urejajo vprašanja upravnega postopka, določbe ZUP pa subsidiarno, torej v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen.

Rok za pritožbo določa prvi odstavek 235. člena ZUP. Vsa pravila po ZUP, ki veljajo za odločbo, veljajo tudi za sklep, razen če zakon določa drugače, torej se tudi pritožba zoper sklep vloži v 15 dneh od njegove vročitve, razen če je z zakonom določen drugačen rok (tretji odstavek 258. člena ZUP).

Področni zakon lahko določi, da je rok za pritožbo drugačen kot po ZUP le za določene akte, npr. ukrepe organa ali le odločbe, s katerimi se ureja materialnopravno vprašanje kot glavno stvar oz. predmet postopka. Drugačna ureditev mora biti utemeljena s specifikami tega upravnega področja. Tako je krajši rok za pritožbo kot po ZUP običajno določen zaradi hitrejšega nastopa izvršljivosti z odločbo priznane pravice (če je to v interesu stranke in javna korist ni (več) ogrožena, npr. pri gradbenem dovoljenju) ali naložene obveznosti (ko to terja javni interes, npr. pri inšpekcijskih ukrepih).

Pri izdaji procesnih sklepov pa teh specifik praviloma ni, zato se uporablja ZUP tudi glede roka za pritožbe, ki torej znaša 15 dni od vročitve sklepa, čeprav je sicer rok za pritožbo zoper odločbo po področnem zakonu 8 dni od vročitve odločbe. Kajti po 226. členu ZUP se s sklepom odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka in postranskih vprašanjih, ki se pojavijo z izvedbo postopka ter se o njih ne odloča z odločbo. Torej je treba določbo področnega zakona, če drugače ureja rok za pritožbo zoper odločbo, pojmovati restriktivno le za odločbe, ne pa tudi za sklepe, kar velja tudi za sklep o izvršbi.