Organ je v postopku, začetem po uradni dolžnosti, z upravno odločbo neki osebi podelil določen status. S katerim aktom se odzove na »ugovore« domnevno prizadetih oseb zoper odločitev in kdo ta akt izda? Ali se izda tistemu, ki je ugovarjal, le obvestilo v obliki dopisa ali pa se ugovore obravnava in se v primeru ugotovitve, da niso utemeljeni, izda zavrnilna odločba, pri čemer osebe, ki so ugovor podale, nimajo pogojev za status stranskega udeleženca?

Po ZUP imajo pravico izpodbijanja sprejete oblastne odločitve, kar izdana odločba o dodelitvi statusa nedvomno je, le osebe v položaju stranke (stranke, stranski udeleženci, zastopniki javnega interesa, gl. za pritožbo 229. člen ZUP). Zoper odločbo se tako ne more pritožiti kdorkoli, ki bi bil nezadovoljen z izdano odločbo. Stranka (ali potencialni stranski udeleženec) je tako edina z možnostjo pritožbe, saj z njo uveljavlja svojo pravico oziroma varuje svojo pravno korist. Poleg stranke imajo pravico pritožbe še posebni državni organi (državni odvetnik, državni tožilec), ko po zakonu branijo in zastopajo javne koristi, v primerih ko sodijo, da so z odločbo kršeni predpisi v škodo javnih koristi na račun stranke. Pritožba, ki je ni vložila upravičena oseba, ki varuje svojo pravno korist, se mora tako zavreči glede na drugi odstavek 240. člena ZUP in prvi odstavek 246. člena ZUP, saj se ne more obravnavati njene utemeljenosti (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 464-469).

Namreč upravni postopki se vodijo v prvi vrsti zaradi zaščite javnega interesa (ki je lahko v socialni državi tudi varstvo pravic ogroženih, npr. starostnikov, otrok ali drugih skupin ljudi) in pravic v posamični zadevi s pravno podlago opredeljenih pravic strank v tej zadevi. Če neka oseba ne izkaže (potencialne) prizadetosti svoje pravni koristi, lahko v upravnem postopku poda pristojnemu organu le pobudo za presojo resničnosti relevantnega dejanskega stanja in pravne definicije priznanih pravic oz. naloženih obveznosti. Te osebe torej nimajo možnosti vlaganja zahtevkov in pravnih sredstev zoper izdane akte organa, vendar pa mora pobude, sploh če je izkazana verjetnost utemeljenosti navedenih elementov pobude, organ presoditi po uradni dolžnosti, preden izda odločitev v matičnem postopku, po izdaji odločbe pa prav tako ex officio:

#s pravnimi sredstvi zoper to odločbo, npr. prek obnove postopka (potencialno uvedene po uradni dolžnosti, saj bi se »ugovor« oseb, ki nimajo položaja stranke, obravnaval kot pobuda, ne predlog) ali
#pa se »ugovor« zoper izdano odločbo o statusu razume kot pobuda za odvzem statusa, torej kot pobuda za uvedbo novega postopka po uradni dolžnosti, če za to področni zakon podaja ustrezno podlago.

Ker gre za temeljno materialno-pravno vprašanje o doseganju predpisanih pogojev, ki so potrebni za priznanje statusa osebi, se ob utemeljenih »ugovorih« glede dodeljenega statusa izda odločbo, s katero se ta razveljavi, vse pravice in pravne koristi pa se odpravijo. Če pa »ugovori« niso upravičeni, se začet postopek potencialne razveljavitve kot postopek po uradni dolžnosti po 135. členu ZUP ustavi s sklepom, saj ukrepi niso potrebni, saj je s prvotno odločbo dodeljen status osebi v skladu z javnim interesom.


Glede obveščanja pošiljatelja "ugovora" oziroma pobude, se po ZUP informira le stranke z vročitvijo odločbe, pošiljatelje pa se obvesti zgolj z dopisom, v katerem se pojasni osebi, ki je podala »ugovor«, da je organ preučil njene navedbe in njihovo utemeljenost, na tej osnovi pa bodisi odločil s pozitivno odločbo ali pa postopek ustavil s procesnim sklepom. Ta ureditev je seveda lahko različna po materialnem pravu, zakon, ki ureja družinske zadeve določa, da se o razpletu obvesti po uradni dolžnosti tudi pobudnike postopka.