Če opravlja dejanja v postopku organ/izacija, ki je prejela javna pooblastila na podlagi odloka, torej s strani samoupravne lokalne skupnosti, ali ta zaračunava strankam svoje delo tako kot upravni organi, torej pavšalno z upravnimi taksami?

Npr.: ali se za javno službo, ki jo izvaja javno podjetje, tako da vodi kataster gospodarske javne službe, zagotavlja sredstva iz naslova taks, ki se jih obračunava strankam javnega podjetja kot nosilca javnega pooblastila, npr. za izdajo soglasja k priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje? Ali mora občina sicer sama zagotavljati sredstva za izvajanje javne službe?

Pojem »organ« v ZUP zajema tudi nosilce javnih pooblastil, ki imajo po ZUP enak položaj v razmerju do strank kot državni ali občinski organ oz. država ali občina, ki je na določen subjekt delegirala javna pooblastila. Torej imajo nosilci javnih pooblastil kot pravne osebe tudi svoje organizacijske entitete, sestavljene iz posameznikov, saj lahko le tako izvršujejo nalog. Tukaj je pomembno ločiti, da organ v smislu ZUP niso organi nosilcev javnih pooblastil, temveč celotni nosilci javnih pooblastil. Zakon lahko izrecno določa organ v okviru nosilca javnih pooblastil, ki je pooblaščen za odločanje v upravni osebi, vendar mora iz te določbe jasno izhajati, da pri tem zakon ne določa zgolj organa, ki odloča v imenu nosilca javnih pooblastil, ampak določa poseben organ, pristojen za odločanje v določenih upravnih zadevah. To je zlasti takrat, ko je zagotovljeno posebno pravno varstvo znotraj nosilca javnih pooblastil (Kovač in Kerševan (ur.), KZUP, 2022, 1. knjiga, str. 93 in 94) (več o postavitvi nosilca javnih pooblastil v primeru: Odločba o podelitvi javnega pooblastila - Upravna svetovalnica).

Glede obveznosti nosilci javnih pooblastil postopajo po Zakonu o upravnih taksah (ZUT, Uradni list RS, št. 106/10 in novele), pri čemer je potrebno upoštevati specifiko iz drugega odstavka 2. člena omenjenega zakona, ki v povezavi s 1. členom Zakona pravi, da se upravne takse plačujejo za dokumente in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih zadevah pri upravnih organih, kamor spadajo tudi nosilci javnih pooblastil, kadar odločajo o upravnih zadevah. V skladu s tem nosilci javnega pooblastila zaračunavajo upravno takso samo, če se za izvajanje javnih pooblastil financirajo iz proračunskih sredstev.

Zato je v vsakem konkretnem primeru potrebno presoditi oziroma ugotoviti, na kakšen način se financira nosilec javnega pooblastila. V kolikor ni financiran iz proračuna, mu zakon daje upravičenje, da višino cene svoje upravne storitve določi z internim aktom, vendar po našem mnenju zaradi enakosti strank to ne bi smelo bistveno odstopati od izhodišč v ZUT.

Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS, Ur. l. RS, št. 32/93 in novele) v 7. členu določa, da občina s predpisom določi, za katero javno službo bo prenesla naloge, v kakšnem obsegu ter način financiranja; na podlagi 37. člena pa samega izvajalca praviloma izbere na javnem razpisu z upravno odločbo po ZUP. Gospodarske javne službe se financirajo s ceno javnih dobrin in storitev ali iz proračunskih virov, določenih z zakonom ali odlokom lokalne samouprave (8. člen ZGJS). Nosilec javnega pooblastila torej zaračunava posamičnim strankam, ki v sklopu javne službe pridobivajo pravice ali morajo izpolniti obveznosti, takse po ZUT. Temeljna sredstva, potrebna za financiranje javne službe, pa se opredelijo v odloku občinskega sveta oz. v posamičnih aktih, ki urejajo razmerje med občino in njenim izvajalcem javne službe, kar nadalje, kot navedeno zgoraj, vpliva na obračun taks strankam.