Upravni organ je stranki izdal odločbo, s katero ji je naložil obveznost (npr. plačilo komunalnega prispevka). Zoper izdano odločbo je stranka pravočasno vložila pritožbo in v pritožbi zaprosila za oprostitev naložene obveznosti, za kar področni predpisi ne dajejo nobene podlage. Kako mora organ ravnati s to vlogo, ali jo zavrže, ker vložnik ne uveljavlja svoje pravice, ali se sproži ugotovitveni postopek in izda zavrnilna odločba?

Upravni organ mora pritožbo stranke v navedenem primeru obravnavati kot vlogo, saj tudi za pritožbo veljajo temeljna pravila ZUP o vlogi (popolnost, razumljivost itd.). V primeru nejasne ali nerazumljive vloge, kot je tu razumeti "pritožbo", je treba stranko pozvati, naj svojo vlogo natančno opredeli in sicer v konkretnem primeru, ali torej izpodbija izdano odločbo (o odmeri komunalnega prispevka), torej bi šlo za "pravo" pritožbo ali pa vložena "pritožba" predstavlja strankino (novo) zahtevo za samostojni postopek (torej prošnjo za oprostitev plačila komunalnega prispevka). Pri tem stranko opozori, da področni zakon (tu denimo Zakon o prostorskem načrtovanju,ZPNačrt, Ur. l. RS, 33/07 in novela) slednje možnosti ne daje. Na poziv za izjasnitev, kaj stranka uveljavlja, so možni trije odzivi:

1. V kolikor pritožnik pomanjkljivosti vloge ne odpravi v roku, ki ga je določil organ, organ vlogo (tj. sedanjo že vloženo "pritožbo") s sklepom zavrže na temelju 67. člena ZUP.

2. V kolikor pritožnik v določenem roku svojo vlogo opredeli kot pritožbo zoper izdano odločbo (o odmeri komunalnega prispevka), upravni organ, ki je izdal odločbo, preveri pritožbo. Če so izpolnjene vse procesne predpostavke za odločanje o pritožbi (dovoljena, pravočasna, vložila upravičena oseba), pa organ prve stopnje sam ne izda nove odločbe po 242. členu ZUP, s katero bi nadomestil svojo prejšnjo odločbo, mora pritožbo najkasneje v 15 dneh od prejema pritožbe poslati organu druge stopnje, da o pritožbi odloči.

3. Če pa stranka v določenem roku opredeli, da prvotna pritožba predstavlja novo zahtevo za samostojni postopek (oprostitev plačila komunalnega prispevka), upravni organ vlogo zavrže po določbah prve točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj stvar, na katero se vloga nanaša, namreč ni upravna zadeva, ker vložnik uveljavlja pravico, ki po veljavnih področnih predpisih ni opredeljena. Gre za primer absolutne stvarne nepristojnosti, po kateri stranka zahteva nekaj, kar ji organ glede na načelo zakonitosti ne more priznati z upravno odločbo (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 396).