Rešen primer
Št. 286
Zadeva: Nastop izvršljivosti odločbe na 15. dan ali s potekom 15 dni
Datum odgovora: 6. 1. 2010, pregled 9. 12. 2022 Status uporabnika: -
Vprašanje
Kdaj se šteje, da je postala odločba, ki stranki nalaga obveznost (npr. inšpekcijski ukrep), izvršljiva, če pritožba ni dovoljena, v odločbi pa ni določen specialni izpolnitveni rok? Ali velja, da je postala odločba izvršljiva že 15. dan od vročitve ali šele s potekom 15 dni, torej 16. dan?
Odgovor
Izvršljivost odločbe po 224. členu ZUP praviloma nastopi hkrati z dokončnostjo odločbe. Slednja nastopi z vročitvijo odločbe stranki, če pritožba ni dovoljena; z dnem poteka pritožbenega roka, če pritožba ni bila vložena; ko se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke, to je po 224.a členu ZUP, ko se pritožbi odpove zadnja stranka in z vročitvijo drugostopenjske odločitve stranki, s katero je pritožba zavržena ali zavrnjena. V kolikor zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve in je to navedeno v izreku odločbe (četrti odstavek 213. člena ZUP), tedaj postane odločba izvršljiva že z vročitvijo (torej še pred dokončnostjo).
Zakon pa lahko uredi tudi, da izvršljivost nastopi kasneje kot dokončnost. Četrti odstavek 224. člena ZUP določa, da ko gre za odločbe, ki nalagajo obveznosti oziroma je v odločbi določeno, da se morajo dejanja, ki so predmet izvršbe opraviti v določenem roku, postanejo izvršljive šele po preteku izpolnitvenega ali paricijskega roka. Če v odločbi ni določen specialni izpolnitveni rok, velja splošni paricijski rok. In sicer postane odločba izvršljiva po izrecni določbi zakona v 15 dneh od dneva dokončnosti, pri čemer pa zakon hkrati v istem odstavku navedenega člena določa kot pogoj za izvršljivost potek izpolnitvenega roka. Ker je razumeti, da zakon ni jasen in da lahko njegove določbe tolmačimo iz dveh različnih stavkov istega člena različno, se taka norma uporabi tako, da je ugodnejša za stranko. Po tem argumentu bi postala odločba izvršljiva šele z iztekom 15 dni, torej 16. dan po dokončnosti.
Predpisani 15-dnevni paricijski rok, ki odlaga izvršljivost odločbe, pa ne velja, če je v izreku odločbe, ki roka za prostovoljno izpolnitev ne določa, zaradi nujnih ukrepov (drugi odstavek 144. člena ZUP), določena njena takojšnja izvršljivost ali specialni (krajši ali daljši kot 15 dni) rok po konkretni odločbi.
Zakon pa lahko uredi tudi, da izvršljivost nastopi kasneje kot dokončnost. Četrti odstavek 224. člena ZUP določa, da ko gre za odločbe, ki nalagajo obveznosti oziroma je v odločbi določeno, da se morajo dejanja, ki so predmet izvršbe opraviti v določenem roku, postanejo izvršljive šele po preteku izpolnitvenega ali paricijskega roka. Če v odločbi ni določen specialni izpolnitveni rok, velja splošni paricijski rok. In sicer postane odločba izvršljiva po izrecni določbi zakona v 15 dneh od dneva dokončnosti, pri čemer pa zakon hkrati v istem odstavku navedenega člena določa kot pogoj za izvršljivost potek izpolnitvenega roka. Ker je razumeti, da zakon ni jasen in da lahko njegove določbe tolmačimo iz dveh različnih stavkov istega člena različno, se taka norma uporabi tako, da je ugodnejša za stranko. Po tem argumentu bi postala odločba izvršljiva šele z iztekom 15 dni, torej 16. dan po dokončnosti.
Predpisani 15-dnevni paricijski rok, ki odlaga izvršljivost odločbe, pa ne velja, če je v izreku odločbe, ki roka za prostovoljno izpolnitev ne določa, zaradi nujnih ukrepov (drugi odstavek 144. člena ZUP), določena njena takojšnja izvršljivost ali specialni (krajši ali daljši kot 15 dni) rok po konkretni odločbi.
Kategorije
3.7 Roki 6.7 Izvršljivost in izvršba po ZUP in ZDavP-2
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glejte Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.
Kontakt
O projektu
Sledite nam
Upravna svetovalnica 2024. Vse pravice pridržane.
Politika piškotkov