Upravni organ je prejel vloge za dodelitev denarne pravice (npr. štipendije). Ko je upravni organ vloge preveril, je ugotovil, da so nekatere vloge sicer prispele pravočasno, vendar so nepopolne, saj ne vsebujejo vse predpisane dokumentacije. Ali mora upravni organ vložnike, ki so oddali nepopolno vlogo, pozvati k dopolnitvi, čeprav že iz nepopolnih vlog izhaja, da jim neka pravica ne pripada, ali pa lahko upravni organ neposredno in takoj odloči po drugi točki prvega odstavka 129. člena ZUP?

Ali torej lahko organ zavrže zahtevo, ki nima vseh sestavin, preden se pozove vložnika k dopolnitvi, če je že iz vloge razvidno, da ni izpolnjena kaka procesna predpostavka za samo uvedbo postopka?

Začetek postopka, tj. tudi presoja procesnih predpostavk je možna le, če je vloga najprej sploh popolna, torej ima vse sestavine, ki jih terja področni predpis. Tudi po sodni praksi mora organ najprej pozvati vložnika k dopolnitvi po 67. členu ZUP, saj lahko šele na podlagi popolne vloge presodi naprej formalno ustreznost in nato materialnopravno ne/upravičenost zahtevka. Nepopolne vloge stranke ne smemo zavreči a limine, saj se vloga/zahteva tolmači po njeni pravi vsebini, torej cilju, ki ga zasleduje (falsa nominatio non nocet - vložnik ima pravico zmotiti se v poimenovanju zahteve), kar pa lahko organ presodi šele, ko je vloga popolna. Šele ko upravni organ prejme popolno vlogo, jo lahko sploh preizkusi in posledično odloči po 129. členu ZUP, tako da zahtevo s sklepom zavrže v skladu z drugo točko prvega odstavka tega člena, če na primer oseba uveljavlja pravico, ki ji po področnem predpisu ne gre. Če pa zahteva prestane formalni preizkus, organ začne z vsebinskim presojanjem izpolnitve pogojev, torej uvede ugotovitveni in dokazni postopek ter odloči in zahtevi ugodi ali pa jo zavrne.

Lahko pa nastopi dilema, ali zahtevo obravnavati kot nepopolno ali brez izpolnjene procesne predpostavke v primeru, kadar bi izpolnitev pogojev (npr. za status stranke) izhajala iz predpisane sestavine vloge, le-te pa vložnik ne bi predložil. V takem primeru velja, da v če vložnik izrecno navede, da določena sestavina vloge ne obstaja, tedaj se vložnika ne pozove k dopolnitvi, temveč se taka zahteva takoj s sklepom zavrže, ker vložnik nedvomno uveljavlja pravico brez aktivne stvarne legitimacije po področnem predpisu. Tako je potrebno zavrženje zahteve v okviru predhodnega preizkusa zaradi pomanjkanja procesne legitimacije tudi v primeru, ko stranka v svoji (čeprav nepopolni) vlogi zahteva priznanje neke pravice ali pravne koristi, ki ji skladno z materialnimi predpisi očitno ne pripadajo, a ta očitnost mora res že na prvi pogled izhajati iz vloge. Sicer bi organ preuranjeno vršil že formalni preizkus ali celo vsebinsko presojo o utemeljenosti zahtevka, ki pa se ne more končati z zavrženjem vloge, temveč z zavrnilno odločbo. Nepopolne vloge torej ni mogoče takoj zavreči, najprej je treba pridobiti popolno vlogo, torej vložnika pozvati k dopolnitvi, šele nato, če stranki očitno pravica ne gre, zavreči. Le izjemoma, ko je res že iz same vloge povsem jasno in očitno razvidno, da stranka ni upravičena do neke pravice, se lahko tako vlogo takoj zavrže s sklepom brez predhodnega pozivanja k dopolnitvi.