Če aktivna stranka začne uveljavljati pravico (npr. investitor graditi na podlagi pridobljenega in že pravnomočnega gradbenega dovoljenja), pa je po mnenju domnevnega stranskega udeleženca s tem prizadet njegov pravni interes (npr. z gradnjo posega prek meja svoje parcele brez soglasja sosedov) - kaj lahko slednji stori, da bi ga zavaroval, če mu je bila do sedaj odločba zgolj po izdaji dana na vpogled in je že vložil pritožbo, ki pa jo je upravni organ (upravna enota) zavrgel, češ da je prepozna?

V postopkih (npr. s področja graditve objektov) večkrat želi poleg stranke (investitorja) sodelovati "tretja" oseba (npr. najemnik sosednje zgradbe), ki po svojem zatrjevanju uveljavlja pravni interes. Upravni organ vlogi "tretjega" ne ugodi in mu tako ne prizna statusa stranke oz. stranskega udeleženca ter o tem izda pisni sklep (142. člen ZUP). Zainteresirana "tretja oseba" nato vloži pritožbo, ki pa je na drugi stopnji zavrnjena in s tem potrjena odločitev prvostopenjskega organa. Prvostopenjski organ glede na dokončnost navedenega sklepa nadaljuje z vodenjem postopka in odločanjem o glavni stvari ter izda stranki ugodilni odločbi (npr. gradbeno dovoljenje, ki je že pravnomočno in uporabno dovoljenje, ki še ni pravnomočno). "Tretja oseba" nadaljuje z izpodbijanjem izdanega sklepa o nedovolitvi lastnosti stranke oz. stranskega udeleženca v postopku pred upravnim sodiščem.

Kako naj postopa prvostopenjski organ v primeru, da sodišče razveljavi odločitev prvostopenjskega organa in "tretji osebi" dovoli vstop v postopek?

Če je odločba izdana, ne da bi stranski udeleženec imel možnost sodelovanja v postopku še pred izdajo akta ali pa je izvrševanje akta v nasprotju s priznano pravico, sta kršeni načeli zaslišanja stranke in varstva pravic strank. Slednji načeli namreč stranskemu udeležencu priznavata skoraj enak procesni položaj kot glavni stranki.
* Zato se lahko stranski udeleženec pritoži, če pa je odločba že dokončna (ali celo pravnomočna), pa lahko predlaga obnovo postopka kot izredno pravno sredstvo po 260. členu ZUP, vendar najkasneje v enem mesecu, odkar je izvedel za odločitev oz. izvajanje pravice (gradnjo).
* Če je vložena pritožba in je že prepozna, se jo po 229. členu ZUP obravnava kot predlog za obnovo postopka.
* Če je bila dana pritožba zavržena in ne obravnavana kot predlog za obnovo, se lahko pritožnik zoper sklep pritoži, sicer bo namreč verjetno zamujen tudi subjektivni rok za obnovo postopka.

Izjemoma se lahko uporabi tudi vrnitev v prejšnje stanje. Prizadeta oseba lahko po 103. členu ZUP, zaradi utemeljene (iz razlogov po zakonu!) zamude roka predlaga vrnitev v prejšnje stanje.

Bistveno pa je v zadevi temeljno vprašanje, ali ta oseba (sosed) sploh izkazuje pravni interes. Sosed ima po 48. členu Gradbenega zakonika (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in novele), položaj stranke v postopku, oziroma še preden je prizadeta oseba sploh lahko začela uveljavljati svoje pravice, če območje gradnje posega v njegov pravni položaj. Če upravni organ presodi, da konkretna oseba tega statusa nima, je po 58. členu GZ-1 potrebno najpozneje v 15 dneh po vloženi vlogi pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve predložiti ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno oz. da je predvidena gradnja v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom. Če tudi drugostopenjski organ zavrne pritožbo in zahtevo za obnovo postopka, ima vsaka stranka pravico do vložitve tožbe v upravnem sporu, tudi tu v zakonitem roku. V marcu 2011 je prišlo do pri tem do sprememb, saj je Ustavno sodišče z odločbo U-I-165/09-34 odločilo, da se prvi in drugi odstavek 62. člena in 74.b člen takratnega ZGO-1 razveljavi, če pa je bilo gradbeno dovoljenje izdano ob uporabi prvega odstavka 62. člena ZGO-1, lahko obnovo postopka njegove izdaje iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, ne glede na zakonske roke, predlaga:

*oseba, ki je do objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prostorskega akta, na podlagi katerega je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje, v 30 dneh po prejemu odločitve Ustavnega sodišča, s katero je bilo odločeno o njeni pobudi, ter
*druga oseba v roku 30 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije, če od uveljavitve prostorskega akta, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, oziroma od dneva, ko je ta oseba izvedela za izdajo gradbenega dovoljenja, ni preteklo več kot eno leto.

O utemeljenosti predloga za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja odloči pristojni upravni organ na podlagi določb ZUP in GZ-1, ki veljajo v času odločanja o predlogu za obnovo postopka. Ustavno sodišče je to odločitev utemeljevalo s tem, da prva dva odstavka takratno veljavnega 62. člena ZGO-1 nista omogočala sodelovanja v konkretnem postopku vsem osebam, ki jim materialni predpis priznava določeno pravno korist, ki bi jo lahko varovale v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Zato je bilo sodišče mnenja, da sta sporna odstavka posegala v pravico osebe iz 22. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele).

V primeru, ko upravno sodišče odpravi odločitev prvostopenjskega organa ter dovoli vstop "tretje osebe" (torej stranskega udeleženca) v postopek, to pomeni za odločanje o glavni stvari, vmes že dokončni in pravnomočni, predhodno vprašanje in zahteva obnovo postopka po uradni dolžnosti v skladu z deveto točko 260. člena ZUP (tako glede izdanega gradbenega dovoljenja kot posredno tudi uporabnega dovoljenja, izdanega na podlagi prvotnega gradbenega dovoljenja). Obnova postopka je dovoljena zoper dokončne odločbe, prav tako pa je lahko predmet obnove postopka pravnomočna odločba, katere zakonitost je že bila predmet presoje v upravnem sporu (glej Breznik (ur.) et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 680; glej tudi 262. člen ZUP in komentar k temu členu v navedenem delu, str. 705). Več o obnovi postopka v Postopanje v obnovi postopka glede na nova dejstva in pravo.