Ali se izpolnitveni rok za plačilo obveznosti (na primer globe, denarne kazni) obravnava kot materialni (iztek se ne prenese na naslednji delovni dan) ali kot procesni (če se izteče na nedelovni dan, se prenese na prvi delovni dan) rok?

Konkretneje: Prekrškovni organ je storilcu prekrška izrekel globo. S plačilom v roku 8 dni od vročitve, lahko storilec plača le polovico odmerjene globe. Ali se lahko polovična globa plača tudi v ponedeljek oziroma prvi delovni dan, če se je osemdnevni rok iztekel v nedeljo oziroma na dan, ko se pri organu ne dela, glede na to, da se glede rokov v postopku o prekršku uporablja ZUP?

Po ZUP so organi dolžni postopati, kadar odločajo o upravnih zadevah oziroma o pravicah, pravnih koristih ali obveznostih s področja upravnega prava (gl. 1. člen ZUP in 2. člen ZUP). V teh primerih se pravila ZUP uporabljajo neposredno, izključno (če področni zakon ne določa drugačnih procesnih pravil) ali subsidiarno oziroma podrejeno (če področni zakon nek procesni položaj ali razmerje ureja drugače kot ZUP). Zaradi zapolnjevanja pravnih praznin na področjih javnopravnega odločanja, ki po svoji naravi ne ustrezajo kriterijem upravnih zadev, pa tudi že ZUP (4. člen ZUP) določa, da se njegova pravila smiselno uporabljajo tudi v prej omenjenih primerih, če z drugimi predpisi ali akti niso določena posebna procesna pravila. S tem se k smiselni rabi ZUP zavezuje predvsem izvajalce javnih služb, ko odločajo o pravicah in obveznostih uporabnikov svojih storitev, če se odločanje na nanaša na izvrševanje javnega pooblastila, saj morajo sicer ZUP uporabljati neposredno. K smiselni rabi ZUP ali nekaterih njegovih določb pa napotujejo tudi drugi predpis. Na primer po Zakonu o prekrških (ZP-1; Ur. l. RS, št. 7/03 in nasl.) se v hitrem prekrškovnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZUP, če s tem zakonom ni določeno drugače: glede pristojnosti, zastopanja, jezika v postpku, vlog, vabil, zapisnikov, odločb, pregledovanja in prepisovanja spisov, rokov in narokov, vročanja in izločitve uradnih oseb (58. člen ZP-1). V rednem prekrškovnem postopku se ZUP smiselno uporablja glede vročanja (67. člen ZP-1).

Ob smiselni rabi določb ZUP o rokih v prekrškovnem postopku in dejstvu, da ZP-1 ne govori posebej o izteku rokov, je pri izreku globe v prekrškovnem postopku (enako kot pri izreku denarne kazni v upravnem postopku) treba upoštevati pravno naravo globe kot materialno obveznost. Rok, določen za izpolnitev oziroma plačilo, je zato materialni rok (več o materialnih in procesnih rokih gl. npr. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, str. 128), za katerega se pravila ZUP ne uporabljajo, saj ureja le začetek, tek in zaključek procesnih rokov, to je rokov za uveljavitev procesnih pravic ali izpolnitev procesnih obveznosti. Rok za plačilo globe se v primeru izteka na dela proste dni, tako ne podaljša do izteka prvega naslednjega delovnega dne, kot bi to veljalo za procesni rok (npr. za vložitev ugovora zoper plačilni nalog tudi po ZP-1). Pri plačilu obveznosti namreč ni tako kot npr. pri vlaganju vlog, kjer je namen prenosa izpolnitvenega roka na delovni dan ta, da stranka lahko vlogo vloži osebno na upravnem organu (101. člen ZUP). Denarno obveznost pa je možno poravnati tudi na banki ali pošti in je plačilo pred organom prej izjema kot pravilo.Torej je v primeru, da se materialni rok (rok za plačilo) izteče na soboto, zadnji dan za izpolnitev obveznosti (plačilo) sobota in se rok ne prenese na ponedeljek, ki je prvi delovni dan organa. Zato mora zavezanec obveznost poravnati pravočasno, sicer je v zamudi oziroma v prekluziji, saj je možnost polovične izpolnitev materialne obveznosti z iztekom roka prenehala oziroma ugasnila.

Če bi stranka izrecno uveljavljala podaljšanje roka, se tako zahtevo zavrže, saj zanjo ni pravne podlage (gl. prvo točko prvega odstavka 129. člena ZUP).