Nosilec javnega pooblastila na dokumentih vedno uporablja okrogel žig z grbom Republike Slovenije. Ima pa tudi okrogel žig brez grba Republike Slovenije. Na katerih dokumentih se slednji lahko uporablja?

64. člen Uredbe o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št 9/18 in novele) določa, da so žigi organov državne uprave in nosilcev javnih pooblastil fizično okrogle oblike in imajo v sredini grb Republike Slovenije.


6. točka, 9. člena Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGZH, Ur. l. RS, št. 67/94 in novele) določa, da se grb uporablja v pečatu, štampiljki ter oznakah dokumentov samoupravnih skupnosti, podjetij in drugih organizacijah ter posameznikov, ki imajo javno pooblastilo, kadar opravljajo posamezne naloge oz. določene zadeve iz državne pristojnosti. Nadalje 64. člen v tretjem odstavku določa, da žigi nosilcev javnih pooblastil v zunanjem krogu vsebujejo naziv »Republika Slovenija«, pod njim pa je v notranjem krogu naveden naziv »Nosilec javnega pooblastila«. Ime in sedež nosilca javnega pooblastila sta izpisana na zunanjem krogu spodnje strani žiga, nad sedežem (navaja se le kraj) pa je navedena številka žiga. Torej nosilci javnih pooblastil na dokumentih uporabljajo žig z grbom Republike Slovenije, kadar imajo javno pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah oziroma kadar odločajo o pravici, obveznosti ali kakšni drugi pravni koristi fizične ali pravne osebe (npr. na dokumentu v postopku sklenitve zakonske zveze osebe, ki še ni stara 18 let). Pri opravljanju vseh ostalih nalog, ki niso iz državne pristojnosti pa se lahko uporablja žig brez grba Republike Slovenije. Natančneje je posamezni žig opisan oziroma določen v statutu ali poslovniku posameznega organa, ki ta žig uporablja.