Rešen primer
Št. 273
Zadeva: Vložitev vloge organu po drugi osebi kot vložniku
Datum odgovora: 28. 11. 2009 in 29. 1. 2014, pregled 4. 1. 2023 Status uporabnika: Uradna oseba, ki vodi postopek oz. odloča v njem
Vprašanje
Organ je prejel vlogo, ki jo je namesto stranke kot vložnika, ki je naveden v vlogi, prinesla osebno k organu druga oseba. Ali mora ta oseba imeti pooblastilo od vložnika vloge?
Uradna oseba, ki prejme vlogo (npr. na obrazcu, s katerim se oseba prijavlja v obvezno socialno zavarovanje, katerega pogosto urejajo starši za polnoletne otroke) sprašuje, kdaj lahko vlogo podpiše druga oseba? Ali je potrebno zahtevati overjeno pooblastilo od osebe, ki ureja zadevo po drugi osebi?
Uradna oseba, ki prejme vlogo (npr. na obrazcu, s katerim se oseba prijavlja v obvezno socialno zavarovanje, katerega pogosto urejajo starši za polnoletne otroke) sprašuje, kdaj lahko vlogo podpiše druga oseba? Ali je potrebno zahtevati overjeno pooblastilo od osebe, ki ureja zadevo po drugi osebi?
Odgovor
Stranke lahko v upravnem postopku sodelujejo same ali po zastopniku. A zgolj opravljanje materialnih dejanj, kot je prenos pošte od stranke k organu, ne pomeni zastopništva stranke, saj se pojem zastopnika nanaša na izjavljanje volje stranke v smislu posega v njen pravni pložaj (več v Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, komentar k 49. in nadaljnjim členom).
Na podlagi prvega odstavka 65. člena ZUP je organ, ki je pristojen za sprejem oz. obravnavo vloge, dolžan torej vlogo, ki se mu izroči s strani druge osebe kot vložnika, sprejeti, kot da je bila posredovana po pošti. Prinesena vloga k organu s strani druge osebe kot vložnika je namreč vloga, za katero gre z analogijo znotraj zakona za poštno in ne osebno vloženo vlogo, saj organ pri tem ne komunicira neposredno z vložnikom. Istovetnost prinašatelja torej ni odločilna.
Organ zavede, kdo je vlogo prinesel, z zaznambo v spisu zaradi morebiti naknadno ugotavljanega, kaj je bila prava volja vložnika. Če namreč organ oceni, da so okoliščine dejanja take, da vzbujajo sum v pristnost vloge in s tem volje vložnika, mora dejansko voljo vložnika preveriti po postopku, ki je sicer določen za nepopolno, nejasno ali nerazumljivo vlogo - torej vložnika pozvati, naj se izjavi, ali in kaj uveljavlja.
V skladu s 66. členom ZUP mora vlogo podpisati vložnik, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Izjemoma jo lahko podpiše namesto njega zakonec, oče ali mati, sin ali hči ali pa odvetnik, ki je po strankinem navodilu sestavil vlogo. Kdor podpiše vložnika, mora, na vlogi podpisati svoje osebno ime in pristaviti svoj naslov. Če vložnik ne zna pisati ali se ne more podpisati, ga podpiše kdo drug, ki zna pisati, ta se mora podpisati tudi sam in pristaviti svoj naslov. Bistveno je, da stranka lahko izraža svojo voljo, ki pa je ne more izraziti s podpisom (zaradi poškodbe roke ipd.). Sicer je treba upoštevati, da starši za polnoletne otroke s polno opravilno sposobnostjo ne morejo nastopati, kolikor nimajo pooblastila »otroka«, kot velja za katere koli druge pooblaščence, ki s pooblastiteljem niso v sorodu.
Uveljavljanje materialnih pravic v upravnem postopku se lahko ureja po drugi osebi, vendar v tem primeru ta oseba potrebuje pooblastilo stranke, za katerega pa ni potrebno overitve, razen če upravni organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, potem s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo v skladu s tretjim odstavkom 55. člena ZUP. V primeru, ko gre le za oddajo obrazca po drugi osebi, podpisal pa ga je vložnik, pa pooblastilo ni potrebno.
Na podlagi prvega odstavka 65. člena ZUP je organ, ki je pristojen za sprejem oz. obravnavo vloge, dolžan torej vlogo, ki se mu izroči s strani druge osebe kot vložnika, sprejeti, kot da je bila posredovana po pošti. Prinesena vloga k organu s strani druge osebe kot vložnika je namreč vloga, za katero gre z analogijo znotraj zakona za poštno in ne osebno vloženo vlogo, saj organ pri tem ne komunicira neposredno z vložnikom. Istovetnost prinašatelja torej ni odločilna.
Organ zavede, kdo je vlogo prinesel, z zaznambo v spisu zaradi morebiti naknadno ugotavljanega, kaj je bila prava volja vložnika. Če namreč organ oceni, da so okoliščine dejanja take, da vzbujajo sum v pristnost vloge in s tem volje vložnika, mora dejansko voljo vložnika preveriti po postopku, ki je sicer določen za nepopolno, nejasno ali nerazumljivo vlogo - torej vložnika pozvati, naj se izjavi, ali in kaj uveljavlja.
V skladu s 66. členom ZUP mora vlogo podpisati vložnik, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Izjemoma jo lahko podpiše namesto njega zakonec, oče ali mati, sin ali hči ali pa odvetnik, ki je po strankinem navodilu sestavil vlogo. Kdor podpiše vložnika, mora, na vlogi podpisati svoje osebno ime in pristaviti svoj naslov. Če vložnik ne zna pisati ali se ne more podpisati, ga podpiše kdo drug, ki zna pisati, ta se mora podpisati tudi sam in pristaviti svoj naslov. Bistveno je, da stranka lahko izraža svojo voljo, ki pa je ne more izraziti s podpisom (zaradi poškodbe roke ipd.). Sicer je treba upoštevati, da starši za polnoletne otroke s polno opravilno sposobnostjo ne morejo nastopati, kolikor nimajo pooblastila »otroka«, kot velja za katere koli druge pooblaščence, ki s pooblastiteljem niso v sorodu.
Uveljavljanje materialnih pravic v upravnem postopku se lahko ureja po drugi osebi, vendar v tem primeru ta oseba potrebuje pooblastilo stranke, za katerega pa ni potrebno overitve, razen če upravni organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, potem s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo v skladu s tretjim odstavkom 55. člena ZUP. V primeru, ko gre le za oddajo obrazca po drugi osebi, podpisal pa ga je vložnik, pa pooblastilo ni potrebno.
Kategorije
2.6 Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki) 3.1 Vloge in jezik
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glejte Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.
Kontakt
O projektu
Sledite nam
Upravna svetovalnica 2024. Vse pravice pridržane.
Politika piškotkov