Ali se upravni postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti (npr. razveljavitev dovoljenja za prebivanje tujca v državi), vodi po skrajšanem ali posebnem ugotovitvenem postopku?

Pristojni organ vodi uradni register (npr. Register tujcev), v katerem se med drugim vodi evidenca podeljenih pravic posameznim upravičencem, vendar ta evidenca ni ažurna. Prav tako se iz navedenega registra ne da razbrati na novo vloženih vlog za podelitev pravice (npr. vloga za izdajo delovnega dovoljenja), zato bi moral upravni organ pred izdajo odločbe zaprositi pristojni organ, da sporoči, ali je bila do tistega trenutka slučajno vložena vloga za pridobitev pravice. Kljub taki poizvedbi pa se lahko dejansko stanje od dneva odgovora pristojnega organa do dneva izdaje odločbe, spremeni. Ali je taka odločba, izdana ob navedenem kasneje spremenjenim dejanskim stanjem, zakonita?


Ali je potrebno upravni postopek razveljavitve zbirne odločbe (npr. enotnega dovoljenja za prebivanje in delo), ki je bil po uradni dolžnosti uveden zaradi umika akcesornega akta (npr. soglasja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje k izdaji enotnega dovoljenja za prebivanje in delo), voditi po skrajšanem ali posebnem ugotovitvenem postopku?

V upravnih zadevah se praviloma izvede posebni ugotovitveni postopek (145. člen ZUP), katerega namen je predvsem operacionalizacija dveh temeljnih načel, in sicer načela materialne resnice (8. člen ZUP) ter načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Izjemoma pa se vodi skrajšani ugotovitveni postopek, in sicer v primerih, ki so točno določeni v 144. členu ZUP, torej ko je dejansko stanje moč ugotoviti na podlagi dokazov, ki jih je predložila stranka v svoji zahtevi, na podlagi splošno znanih dejstev oziroma na podlagi podatkov iz uradnih evidenc. Po tem ugotovitvenem postopku se lahko odloči tudi, če je s področnim predpisom določeno, da se zadeva lahko reši na podlagi dejstev, ki so vsaj verjetno izkazana, vse okoliščine pa kažejo, da je treba zahtevku ugoditi, ter v primerih, ko gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, in so dejstva ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana (glej Grafenauer in Breznik, Upravno procesno pravo: Upravni postopek in upravni spor, 2009, str. 440–443).

V skladu s 138. členom ZUP je potrebno pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev. To se lahko opravi v skrajšanem ali posebnem ugotovitvenem postopku.

Skrajšani ugotovitveni postopek se lahko vodi neodvisno od upravnega področja (vsebine zadeve) ali pomembnosti predmeta postopka. Vodi se lahko v postopkih, ki se začnejo na zahtevo stranke, prav tako pa tudi v postopkih po uradni dolžnosti, če mora stranka navesti dejstva in podatke, potrebne za odločitev, ali če gre za nujne ukrepe v javnem interesu (po Jerovšek et al., 2004, str. 438). Velja dodati, da zaslišanje stranke v skrajšanem ugotovitvenem postopku ni potrebno, prav tako pa ni prepovedano, če to dopušča narava zadeve in hitrost postopka (po Jerovšek et al., 2004, str. 439).

Na podlagi navedenega zato velja, da ni mogoče dati enoznačnega odgovora, ki bi bil uporaben v vseh tovrstnih postopkih, ali naj se postopek razveljavitve dovoljenja vodi po skrajšanem ali posebnem ugotovitvenem postopku. Teoretično bi bilo mogoče odločiti tudi v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar menimo, da je to mogoče le izjemoma, saj je v omenjenem postopku še posebej potrebno poskrbeti za varstvo pravic stranke. Slednje je določeno tudi kot izjema v 2. točki prvega odstavka 144. člena ZUP, ki onemogoča izvedbo skrajšanega ugotovitvenega postopka.

Upravni organ izda odločbo na podlagi dejstev, ki so ugotovljena in dokazana v dotedanjem postopku (do izdaje odločbe). V primeru, da se naknadno ugotovi nova dejstva in dokaze, ki so obstajali že v času do izdaje odločbe, pa se za njih ni vedelo oz. jih moglo navajati in bi lahko vplivala na odločitev, se lahko predlaga ali uvede po uradni dolžnosti obnova postopka (1. točka 260. člena ZUP) (po Jerovšek et al., 2004, str. 573). Če pa se dejansko stanje, na podlagi katerega bi bila lahko izdana drugačna odločba, spremeni kasneje, je to razlog za uvedbo in vodenje novega upravnega postopka (po Jerovšek et al., 2004, str. 703).

Če je že v postopku umika akcesornega akta (npr. soglasja k izdaji enotnega dovoljenja za prebivanje in delo) zagotovljeno načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP v povezavi z 22. členom Ustave RS), kar pomeni, da ji je dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev pristojnega organa za umik akcesornega akta in če je morebiti v tem postopku seznanjena tudi z dejstvom, da je umik akcesornega akta razlog za razveljavitev zbirne odločbe (npr. v primeru, ko je tujec v času veljavnosti enotnega dovoljenja odjavljen iz obveznih socialnih zavarovanj zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, zavod tujcu v skladu z drugim odstavkom 38. člena ZZSDT pošlje pisno obvestilo o nameri umika soglasja, ki se tujcu osebno vroči), menimo, da lahko pristojni organ v postopku razveljavitve zbirne odločbe odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

Skladno z drugo točko prvega odstavka 144. člena ZUP lahko namreč organ v skrajšanem ugotovitvenem postopku takoj odloči o zadevi, če se da stanje stvari ugotoviti na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo zato ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi (npr. v primeru umika soglasja se enotno dovoljenje razveljavi na podlagi uradnih podatkov, to je podatkov Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, pri čemer je v primeru razloga za umik soglasja iz drugega odstavka 38. člena ZZSDT - odjava tujca iz obveznih socialnih zavarovanj zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi - tujec že s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje seznanjen z razlogom za umik soglasja, kakor tudi z dejstvom, da je umaknjeno soglasje razlog za razveljavitev enotnega dovoljenja, z drugim odstavkom 38. člena ZZSDT pa je tujcu tudi dana možnost, da je ta v roku 15 dni od vročitve pisnega obvestila Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o nameri umika soglasja ponovno prijavljen v obvezna socialna zavarovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu in na istem delovnem mestu, s čimer se prepreči umik soglasja).

Če niso izpolnjeni pogoji za skrajšani ugotovitveni postopek in stranki (ali stranskemu udeležencu) ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (npr. v skladu s petim odstavkom 38. člena ZZSDT Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje umakne soglasje k enotnemu dovoljenju, modri karti EU ali umakne soglasje za zamenjavo, če tujec ne nastopi dela oziroma ni prijavljen v obvezna socialna zavarovanja v rokih iz 8. člena ZZSDT, pri čemer v tem primeru zakon izrecno ne določa, da se tujcu pošlje obvestilo o nameri umika soglasja) pa je posledično storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka (tretja točka drugega odstavka 237. člena ZUP).