V ZUP in izvedbenem pravilniku je določeno, da se potrjuje na odločbah oz. sklepih dokončnost in pravnomočnost. Ali se potrjuje oz. izdaja tudi potrdilo o izvršljivosti? Kakšen je postopek izdaje potrdila o izvršljivosti?

Ali se potrjuje izvršljivost tudi v primeru, ko organ izda dovoljenje oz. prizna pravico, ali le v postopkih, ko je po izteku izpolnitvenega roka možna ali nujna izvršba?

Če se potrdilo o izršljivosti izda, kdo je za to pristojen, ali organ izdajatelj izvršilnega naslova ali izvršilni organ, če nista ista (npr. ali izvršljivost potrdi organ prve stopnje, saj izvršbe ne opravlja nujno sam, niti morda ne predlaga izvršbe drugemu organu, temveč npr. zgolj posreduje odločbo s pravico (dovoljenje) drugemu organu)?

ZUP v petem odstavku 225. člena ZUP, enako Pravilnik o potrjevanju dokončnosti in pravnomočnosti upravnih aktov (Ur. l. RS, št. 43/05 in novele) res določata, da se potrjuje le dokončnot in pravnomočnost aktov, izvršljivosti pa ne navajata.

Menimo pa, da je nesporno v interesu stranke in tako v skladu z načelom varstva pravic strank in varstva javnih koristi, ki med drugim določa, da gre za nalogo organa, da stranki omogoči čim lažje uveljavljanje njenih pravic (prvi odstavek 7. člena ZUP), da ta zahteva potrditev izvršljivosti od organa, saj je moment izvršljivosti ključen za strankino obveznost ali tudi črpanje pravice. Se pravi, da ni podlage za ločevanje pri ugotavljanju in potrjevanju dokončnosti in pravnomočnosti (ali izvršljivosti) za razlikovanje med akti, ki strankam priznavajo pravice ali nalagajo obveznost, v obeh primerih lahko stranka zahteva ugotovitev in potrditev tega dejstva. Potrdilo se izda tudi pri dovoljenjih, saj stranka potrebuje podatke tudi zaradi uveljavljanja pravic (npr. vpis v zemljiško knjigo; gl. Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 631). Posebej glede izvršljivosti kaže opozoriti, da ta nastopi tudi pri aktih, ki priznavajo pravice, ne le pri aktih z obveznostmi, ko je možna ali nujna izvršba, če stranka obveznosti ne izpolni v roku (tu se potrdi izvršljivost v sklepu o izvršbi, po 290. člena ZUP). Naj navedeno podkrepimo s tem, da v slovenskem pravnem redu poznamo v neupravnih zadevah še Pravilnik o postopku za izdajo potrdila o izvršljivosti oziroma verodostojnosti tuje odločbe oziroma tuje javne listine(Ur. l. RS, št. 98/07 in novele), ki pa ureja izdajo potrdila o izvršljvosti oziroma verodostojnosti tuje odločbe oziroma tuje javne listine na podlagi določb pravnega akta Evropske unije, a kaže, da je torej potrditev izvršljivosti pomembna za stranko in javno korist.

Toda izdaja potrdila po posebnem ugotovitvenem postopku po 180. členu ZUP, na katerega pri potrjevanju dokončnosti in pravnomočnosti napotuje 225. člen ZUP, je možna le, če organu daje podlago, torej pristojnost zakon (ZUP ali področni zakon). ZUP pa za potrjevanje izvršljivosti ne daje poblastil.

Če torej upoštevamo, da ZUP ne vsebuje podlage za izdajo potrdila o izvršljivosti, ta pa vendar je v interesu stranke tudi pri odločbah s priznanimi pravicami, organ postopa zakonito le, če zahtevo za izdajo potrdila o izvršljivosti tolmači kot zahtevo za potrditev dokončnosti, saj je nenazadnje izvršljvost po 224. členu ZUP vezana na dokončnost. Potrdi se torej dokončnost, praviloma organ izdajatelj akta oz. izvršilnega naslova oz. tudi organ druge stopnje oz. neizvršilni organ, če stranka to zahteva od njega. To potrdilo ima ne glede na izdajatelja - ki ni opredeljen z ZUP! - le naravo nezavezujočega potrdila, ni niti javna listina.

Naj opozorimo še, da potrdila o dokončnosti in/ali pravnomočnosti organi od strank ne smejo zahtevati, temveč morajo, če je to potrebno, od pristojnega organa sami pridobiti podatek o dokočnosti in pravnomočnosti, analogno tudi izvršljivosti (gl. Grafenauer in Breznik, Upravno pravo: procesni del: upravni postopek in upravni spor, 2009, str. 499).

ZUP pa kot izjemo do zgoraj navedenega zahteva, da organ organu potrdi izvršljivost izvršilnega naslova na samem aktu, kadar je izvršilni organ drug in ne izdajatelj izvršilnega naslova (npr. upravna enota potrdi izvršljivost sklepa o denarni kazni, ki ga posreduje davčnemu organu). Za to potrdilo ni predpisane oblike, se pa smiselno uporabljajo sestavine po pravilniku za potrdili o dokončnosti in pravnomočnosti oz. kot v sklepu o izvršbi.