Ali zadostuje sp. citirani izrek upravnega akta po ZUT , ki določa, da ko organ, ki vodi postopek, ugotovi, da zavezanec ni plačal takse v skladu s 16. členom ZUT, izda plačilni nalog, ki velja kot odločba, s katerim naloži takšnemu zavezancu, da naj v 15 dneh od prejema naloga plača dolžno takso?

Izrek upravnega akta mora biti jasen in določen in hkrati obsegati vse sestavine po 213. členu ZUP.

Plačilni nalog po pa sicer ni upravni akt v smislu ZUP, toda zanj smiselno veljajo njegove določne glede formalnosti, seveda če ZUT sam izrecno ne določa drugače. Prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnih taksah (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in novele), določa, da ko organ, ki vodi postopek, ugotovi, da zavezanec ni plačal takse v skladu s 16. členom ZUT, izda plačilni nalog, ki velja kot odločba, s katerim naloži takšnemu zavezancu, da naj v 15 dneh od prejema naloga plača dolžno takso. V kolikor taksa v tem roku ni plačana, pristojni organ na nalogu potrdi izvršljivost in ga pošlje davčnemu organu v izvršitev.

Vzorec pri organu se glasi takole: PLAČILNI NALOG – izrek 1. Ugotovi se, da stranka ______, davčna številka:_____, ni plačala upravne takse v upravni zadevi, ki se vodi pod številko _____, in sicer: takse za vlogo in odločbo v višini _____ EUR in takse za opomin v višini _____ EUR. 2. Znesek neplačane takse v skupnem znesku _____ EUR mora stranka plačati na podračun javnofinančnih prihodkov z nazivom Upravne takse – državne, številka 300-5000215679, sklic 18 25257-7111002-7801010. 3. Znesek neplačane upravne takse je treba plačati v roku 15 dni od prejema te odločbe. V kolikor v postavljenem roku taksa ne bo plačana, bo naslovni organ izvršljivo odločbo odstopil v prisilno izterjavo pristojnemu finančnemu uradu. 4. V tem postopku stroški niso nastali.

Navedeni izrek je z vidika ZUP preobsežen, saj je bistvo izreka v tem, da se zavezancu (oblastno) naloži konkretno obveznost, ki je dovolj določna, da bo pri tem postala izvršljiva. Poleg tega se s tem neutemeljeno povečuje možnosti izpodbijanja odločbe, saj se pravna sredstva glasijo na celotno vsebino izreka, čeprav bi siceršnji njegovi deli sodili v druge dele, npr. k obrazložitvi.

Zato je v navedbi konkretnega izreka potrebno črtati prvo točko, ker vsebinsko sodi v obrazložitev upravnega akta. Prav tako sodi v obrazložitev drugi del tretje točke in je v izreku nepotreben, razen če področni zakon tako opozorilo (npr. v davčnem postopku) izrecno terja. V drugi točki bi bilo potrebno dodati še rok za plačilo, sicer izrek ni izvršljiv. V četrti točki izreka pa je potrebno navesti, da gre za posebne stroške postopka, saj se splošni po ZUP ne obračunavajo, nastanejo pa vendarle.