Upravni organ je začel postopek izvršbe zaradi neizpolnitve obveznosti stranke. Zaradi možnosti učinka le z nesporedno fizično prisilitvijo se je odločil za ta način izvršbe, kot je tudi opredelil v sklepu o izvršbi. Upravni organ pa časa izvedbe, ter izvajalca del neposredne fizične prisilitve v izreku sklepa ni natančno navedel, zaradi morebitne otežitve izpolnitve obveznosti s strani stranke. Resorno ministrstvo kot pritožbeni organ je tak sklep ocenil kot nezakonit, češ da je potrebno čas izvedbe neposredne fizične prisilitve natančno določiti. Kako naj upravni organ ravna glede na navodilo resornega ministrstva, če obstaja nevarnost, da bo neposredna fizična prisilitev otežena ali onemogočena zaradi določitve točnega časa izvršbe?

V 290. členu ZUP so točno določene sestavine, ki jih mora sklep o dovolitvi izvršbe vsebovati: ugotovitev, da je odločba postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in način izvršbe. V zvezi z vsebino sestavin pisnega sklepa, se analogno uporabljajo pravila v zvezi z vsebino posameznih sestavin odločbe (uvod, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, podpis uradne osebe in žig organa). Zato velja, da mora biti izrek sklepa, tako kot pri odločbi (213. člen ZUP), jasen, kratek in določen. Samo pavšalna določitev časa izvršitve obveznosti iz odločbe (npr. enkrat v novembru) zato ne zdrži, temveč je potrebno določiti natančen rok (dan, lahko tudi ura). Točka o načinu izvršbe, vključno z rokom, se napiše ločeno v posebni točki izreka sklepa, ker je lahko pritožba vložena le zaradi neprimernega sredstva.

Vendar pa je primarno pri izvršbi treba upoštevati načela izvršilnega postopka. Če bi z določitvijo točnega časa izvršbe le to onemogočili, je taka poteza nesmiselna, krši se načelo smotrnosti oz. učinkovitosti izvršbe (po Jerovšek, ZUP s komentarjem, 2004, k členom 282, 290 in povezani). V tej smeri se odloča tudi sodišče v upravnem sporu: Ni pa nujno, da način izvršbe že vključuje datum za izvršilno dejanje .... Če ga ne, ga mora organ, ki je izdal odločbo, določiti za izvršitelja posebej (sodba VS RS VIIps 7/95-9). Prav tako ni pravne podlage za to, da bi bilo treba zavezanca o tem obvestiti s posebnim aktom ali dopisom (čeprav obrazec zanj obstaja v knjigi Vzorci uradni pisanj, GV Založba, 2008). Upravni organ naj torej izda sklep o neposredni fizični prisilitvi brez točnega časa izvršbe in imena izvajalca, pri čemer pa naj v obrazložitvi sklepa, da bo akt prestal preizkus pri pritožbenem organu, obrazloži ogrozitev cilja izvršbe, če bi bila datum in ura navedena, opisno za konkretno zadevo ter s sklicem na načela izvršbe in na primer navedenega judikata.