Upravni organ je izdal stranki, ki je samostojni podjetnik, v postopku začetem po uradni dolžnosti, akt (npr. sklep o obstoju izbrisnega razloga pred AJPES) in ji ga vročil na njen registrirani naslov. Priporočena pošiljka v modri ovojnici, poslana na strankin naslov, se vrne z oznako, da je naslovnik na naslovu neznan oz. preseljen. Ali mora upravni organ, glede na to, da je samostojni podjetnik po statusu fizična oseba, vročiti ta akt še na naslov ustanovitelja s.p., ki se razlikuje od registriranega naslova oz. poizvedeti v registru prebivališč, kje ima ustanovitelj naslov za vročanje, da bo vročitev opravljena? Kako naj ravna organ, če vročevalec (npr. Pošta Slovenije) napačno označi razlog za neuspešno vročitev (preseljen, neznan)?

Vročanje samostojnemu podjetniku se opravi na enak način kot pravnim osebam, tj. na naslovu, navedenem v registru, kar natančneje določa 91. člen ZUP v povezavi s tretjim odstavkom 85. člena ZUP. Treba je izpostaviti, da način vročanja po ZUP ni enak za fizične in pravne osebe, čeprav gre v obeh primerih za osebno vročanje (z belo ovojnico oz. vročilnico). Pri pravnih osebah namreč ZUP favorizira e-vročanje prek varnih in drugih e-naslovov (upoštevaje pravila 86., 87., 88. in 91. člena ZUP), medtem ko pri fizičnih osebah velja drugačno sosledje naslovov in načinov vročanja. Razumeti je treba, da ZUP pod neuspelo vročitev na naslovu za vročanje šteje tudi položaj, če je nedvomno jasno, da naslovnika na tem naslovu dejansko ni, čeprav nelegalno ni prijavil bivališča. Torej ne drži, da lahko štejemo vročitev kot uspešno po fikciji 87. člena ZUP, če je vročevalec pustil naslovniku sporočilo o prispelem pismu po 15 dneh, če je bilo že ob prvem obisku vročevalca jasno, da naslovnika na tem naslovu dejansko ni. Fikcija tedaj ne nastopi, potrebna je vročitev z javnim naznanilom. Pred vročanjem z javnim naznanilom pa je treba preveriti v uradni evidenci, kateri je naslov za vročanje (pri fizičnih osebah na upravni enoti, pri pravnih osebah v sodnem registru, in pri fizičnih osebah, registriranih za opravljanje dejavnosti v evidenci AJPES); šele če naslovnika na tem naslovu ni, je možno in hkrati edino zakonito javno naznanilo. Za vročanje kot fizični osebi pa ni zakonske podlage, niti za poizvedbo naslova niti za vročanje ustanovitelju s.p.


Napačna oznaka vročevalca (npr. neznan namesto preseljen) za nadaljnje vročanje ni bistvena, saj se v obeh primerih po 96. členu ZUP ustvari podlaga za javno naznanilo. Ni pa odveč vročevalca obvestiti, da ne upošteva določb ZUP in da posledično zaradi njegove površnosti lahko povzroči naslovniku škodo, napačno ravnanje vročevalca pa se tudi smatra kot napaka organa v razmerju do stranke. Če se takšne napake ponavljajo pri izvajalcu poštnih storitev, se o tem lahko tudi obvesti inšpektorat, pristojen za pošto.