Organ odločanja (npr. upravna enota) je izdal sklep o dovolitvi obnove postopka, ki je bil končan na podlagi njegove pravnomočne odločbe. S sklepom je bilo ugodeno predlogu stranskega udeleženca o dovolitvi obnove postopka v zvezi z izdajo odločbe (npr. gradbeno dovoljenje), ker mu naj ne bi bila dana možnost udeležbe v postopku in utemeljuje svoj predlog skladno z deveto točko prvega odstavka 260. člena ZUP. Aktivna stranka (npr. investitor) se z navedbami stranskega udeleženca, da mu ni bila dana možnost udeležbe v postopku, ne strinja, saj je bil le-ta večkrat obveščen o izvedbi samega postopka, tako da je imel v skladu s 142. členom ZUP možnost podati zahtevo za vstop v postopek kot stranski udeleženec glede izdaje odločbe. Pri tem bi lahko tudi v skladu z drugim odstavkom 229. člena ZUP vložil pritožbo po pridobitvi zahtevane predmetne odločbe s strani organa odločanja. Glede na to, da je bil izdan sklep o dovolitvi obnove postopka in vložena tožba na Upravno sodišče in da je bilo o njej že odločeno ter da je bila vložena pritožba tudi na Vrhovno sodišče, se glede izvršljivosti samega sklepa zastavlja vprašanje, ali naj se z obnovo postopka počaka do odločitve Vrhovnega sodišča oz. ali je potrebno počakati na njegovo pravnomočnost in nato šele po pravnomočnosti iti v obnovo postopka?

Ne/strinjanje aktivne stranke z organom odločanja (npr. investitorja z upravno enoto) izven dispozitivnih pravnih sredstev nima pravnega pomena - postopek vodi in odgovarja organ odločanja. Ker je bil sklep o obnovi postopka izdan na predlog domnevnega stranskega udeleženca, ima aktivna stranka možnost pritožbe po 271. členu ZUP, toda njena pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, kot določa peti odstavek 258. člena ZUP.

Glede same možnosti sodelovanja v postopku s strani domnevnega stranskega udeleženca menimo, da ima aktivna stranka prav, torej da bi poziv k dopolnitvi predloga pomenil neupravičeno zavlačevanje, pod pogojem, da res drži, da iz spisa izhaja predvsem vročitev odločbe temu stranskemu udeležencu, torej izkazana možnost sodelovanja že v postopku na prvi stopnji oz. pri izdaji prvostopenjske odločbe. Če torej v 8 dneh (rok za pritožbo po Gradbeni zakon (GZ-1, Ur. l. RS, št. 19/21 in nasl.)) oz. pred morebitno odpovedjo pritožbe s strani aktivne stranke ni bila vložena pritožba, bi moral biti predlog za obnovo postopka zavržen po deveti točki prvega odstavka 260. člena ZUP v povezavi s prvim in drugim odstavkom 229. člena ZUP. Toda vse to velja le, če je bila odločba temu stranskemu udeležencu vročena še pred iztekom pritožbenega roka za aktivno stranko oz. odpovedi pritožbe s strani te stranke. Torej, če odločba pred vročitvijo temu stranskemu udeležencu ni že postala dokončna, pravnomočna in izvršljiva.

Ali je organ odločanja zakonito dovolil obnovo postopka, je torej odvisno predvsem od dveh dejstev, in sicer, če stranski udeleženec ni imel možnosti pritožbe zoper odločbo še pred njeno dokončnostjo in če je vsaj verjetno izkazan pravni interes tega stranskega udeleženca (npr. vpliv gradnje) in nemožnost njegove obrambe v postopku. Aktivna stranka lahko dovolitev obnove postopka, če niso izpolnjeni formalni pogoji, izpodbija le v roku za pritožbo zoper sklep o obnovi postopka, kasneje je prekludirana. Že izdani sklep o obnovi postopka učinkuje suspenzivno, kot določa drugi odstavek 272. člena ZUP. Zato aktivna stranka pridobljene pravice (npr. začeti graditi oz. nadaljevati z gradnjo po izdanem sklepu o obnovi postopka) ne more uporabiti do zaključka obnove postopka in nastopa izvršljivosti novega akta, s katerim bo obnovljen postopek zaključen. Organ je tudi zato vezan, da odloči čim prej oz. v rokih (po ZUP) tudi v obnovljenem postopku.

Sam sklep o dovolitvi obnove postopka je izvršljiv še pred dokončnostjo, ker je pritožba sicer dovoljena po 271. členu ZUP, a nesuspenzivna po 258. členu ZUP. Torej se postopek obnovi že z vročitvijo sklepa o dovolitvi obnove stranki oz. strankam in se pri tem ne čaka na pritožbo, še manj na upravni spor. Torej je izvrševanje prvotne odločbe (ki gre sedaj v obnovljeni postopek) zadržano vse do končanja obnove postopka po drugem odstavku 272. člena ZUP. Pri tem je potrebno vztrajati, razen če bi stranke izposlovale začasne odredbe v upravnem sporu. Torej mora v opisanem položaju organ TAKOJ začeti obnovo postopka po vročitvi sklepa stranki in ne sme čakati na pravnomočnost odločitve. Če (in ko) bi sodišče odpravilo izpodbijani sklep o dovolitvi obnove, pa se uporabijo ustrezna pravna sredstva.