Pri upravnem organu se v zvezi s preizkusom znanja za vodenje in odločanje v postopku (npr. v Policiji v prekrškovnem ali inšpekcijskem upravnem postopku) pojavlja dilema glede predpisane izobrazbe. Področni zakon, tj. tretji odstavek 49. člena Zakon o prekrških (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/03 in novele) določa, da mora imeti pooblaščena uradna oseba za izdajanje odločb najmanj sedmo stopnjo izobrazbe. Uredba, ki podrobneje ureja izobrazbo, tj. 3. člen Uredbe o vrsti izobrazbe, strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku (Ur. l. RS, št. 42/04) prav tako določa za vodenje in izdajo odločbe v prekrškovnem postopku najmanj sedmo (VII.) stopnjo izobrazbe (univerzitetne ali visoke strokovne). Ali to pomeni, da kandidati s pridobljeno visokošolsko izobrazbo po bolonjski deklaraciji (1. stopnja), ki šteje po starih programih za stopnjo VI/2 in ne VII, nimajo ustrezne izobrazbe za vodenje in odločanje v postopku; npr. prekrškovnem postopku, enako po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07-UPB1)? Ali bi bilo potrebno v tem delu spremeniti področni zakon (npr. ZP-1, ZIN) oziroma izvedbene akte teh zakonov?

Drži, da diplomanti bolonjskih študijskih programov (VS ali UN) pridobijo izobrazbo, ki se po Zakonu o visokem šolstvu (ZVis, Ur.l. RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1 in 100/22 – ZSZUN) in Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Ur. l. RS, št. 46/06 in 8/17) šteje za VI/2, zato v primerih, če specialnejši zakon (npr. ZP-1, Zakon o prekrških, Ur. l. RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US in novele; ali ZIN, Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Ur. l. RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) zahteva še po starejši terminologiji VII. stopnjo izobrazbe.
Diplomanti bolonjskih prvostopenjskih programov nimajo zadostne stopnje izobrazbe (ne morejo pristopiti k strokovnemu prekrškovnemu izpitu za VII. stopnjo izobrazbe, temveč le za V. stopnjo izobrazbe) (glej Prilogo 2 k Uredbi o vrsti izobrazbe, strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku (Ur. l. RS, št. 75/13 in 29/14) pa so vendarle diplomanti VI. in VII. stopnje izenačeni po Uredbi o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 12/13 in 61/19), tako da do razlik prihaja le pri specialnejših postopkih, ne po ZUP.

Za vodenje prekrškovnih postopkov pred izdajo odločbe o prekršku ter za izdajo plačilnega naloga je lahko pooblaščena le oseba, ki ima najmanj V. stopnjo izobrazbe (srednja splošna ali srednja strokovna izobrazba). Prekrškovni postopek lahko vodi in izda odločbo o prekršku pooblaščena oseba, ki ima najmanj VII. stopnjo izobrazbe, ki je predpisana za izvrševanje predpisov na področju, ki ga nadzoruje (to pomeni univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba po starih programih; analogno torej 2. bolonjska stopnja po novih programih (glej Prilogo 1 k Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Ur. l. RS, št. 46/06 in 8/17)).

Do takšne neusklajene ureditve stopnje izobrazbe za odločanje v določenih postopkih je prišlo zaradi sprejema področnih predpisov pred spremembo, ki je visokošolske nazive in programe prenovila. Delovnopravna zakonodaja in predpisi o pogojih za vodenje in odločanje tako (še) niso usklajeni z ZVis. Če naj bi diplomanti po bolonjskih programih 1. stopnje imeli priznano ustrezno izobrazbo, bi bilo nujno treba uskladiti področno zakonodajo (npr. ZP-1) z ZVis oz. potrebno bi bilo spremeniti vsaj uredbo, ki podrobneje ureja posamezni področni zakon v zvezi s predpisano izobrazbo.