Upravni organ (npr. CSD) mora stranki v postopku (npr. odvzem otroka materi) vročiti upravni akt. Stranka nima prijavljenega stalnega naslova, ampak je organu znano, kje dejansko prebiva. Kako naj organ ravna, če pri poskusu vročitve na naslovu, kjer stranka dejansko biva, le-ta noče sprejeti dokumenta? Ali zadošča obvestilo, da je bil poskus vročitve odločbe neuspešen, odločitev pa se ji izreče z ustno odločbo? Kaj pa, če se stranka vročitvi izmika (ne odpira vrat)?

Če stranka noče sprejeti odločbe, po 95. členu ZUP velja, da se v takem primeru pusti dokument v stanovanju, kjer ta oseba stanuje, oziroma v prostorih, kjer je zaposlena. Prav tako pa se ji lahko dokument nalepi na vrata stanovanja ali prostorov, kjer je zaposlena, ali pusti v poštnem nabiralniku. Vročevalec zapiše na vročilnici dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je dokument pustil, s tem se šteje vročitev za opravljeno. Pravne posledice torej začno teči z dnem, ko je naslovnik sprejem dokumenta odklonil, ne glede na to, ali se je kasneje premislil in dokument sprejel, ali pa je vztrajal pri odklonitvi sprejema, zato namesto vročitve v tem primeru tudi ni možno izreči ustne odločbe.

Ustna odločba je po 211. členu ZUP dopustna le, kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu v skladu s četrto točko prvega odstavka 144. člena ZUP. V danem primeru ni podlage zanjo oz. zgolj izogibanje vročitvi ni ustrezen pravni temelj za ustno odločbo.

Vročitev se v skladu z 85. členom ZUP opravi praviloma v stanovanju oziroma tam, kjer je naslovnik zaposlen. Če je naslovnik dokument pripravljen prevzeti se lahko vročitev opravi tudi izven teh prostorov, če pa takih prostorov ni (npr. stranka nima prijavljenega stalnega naslova), se lahko vročitev taki osebi opravi, kjerkoli se najde. Če bi se naslovnik očitno izmikal sprejemu, npr. z zaznavo vročevalca, da je prisoten na naslovu, a ne odpre vrat, bi bilo potrebno uporabiti isto podlago - 95. člen ZUP, ki določa, da se osebi, ki bi dokument morala sprejeti, pa tega brez zakonitega razloga noče storiti, pusti dokument v stanovanju, kjer ta oseba stanuje, oziroma v prostorih, kjer je zaposlena. Prav tako pa se ji lahko dokument nalepi na vrata stanovanja ali prostorov, kjer je zaposlena, ali pusti v poštnem nabiralniku. Po izteku 15 dni velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.