Organ je vodil postopek po uradni dolžnosti in pri tem izdal začasno odločbo. Na ustni obravnavi je pooblaščenec zavezane stranke priglasil stroške odsotnosti stranke v službi ter stroške zastopanja. Iz 113. člena ZUP izhaja, da sodijo med stroške postopka tudi pravno zastopanje in izguba dohodka. Ali se stroški odsotnosti v službi štejejo pod izgubo dohodka po ZUP, pri čemer je bilo ugotovljeno, da stranka ni legalno zaposlena?

V odločbi je bilo odločeno, da se izvede določen ukrep proti stranki, vendar je ta s konkretnim ukrepom na obravnavi izdala soglasje. Ali se po drugem odstavku 113. člena ZUP šteje, da se je postopek začet po uradni dolžnosti, tako končal za stranko ugodno ali neugodno, saj je od tega odvisno tudi to, ali so upravičeni do povrnitve zahtevanih stroškov? Kaj morata vsebovati uvod in izrek sklepa o stroških?

Kritje stroškov po uradni dolžnosti začetega postopka, ki je urejeno v drugem odstavku 113. člena ZUP, je odvisno od tega, ali se je postopek končal za stranko ugodno ali ne. Prav tako zakon navaja, da če se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke, med katerimi so stroški za njen prihod, izguba časa in zaslužka. Iz navedenega izhaja, da stranka vedno krije svoje, v tem odstavku naštete, osebne stroške (glej Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 396). Torej organ ne obračunava stroškov odsotnosti stranke, ker ni podlage v zakonu za priznanje takšnih stroškov (gre za osebne stroške, ki niso predmet obračuna). Vendar mora organ, glede na dano zahtevo o tem, le to zavrniti v posebni točki izreka odločbe ali posebnem sklepu o stroških ter svojo negativno odločitev obrazložiti.

Če je določen ukrep po področni zakonodaji lahko izrečen le v postopku po uradni dolžnosti, čeprav zavezana stranka z njim (po uvedbi postopka) soglaša, izid postopka kljub soglasju ne more biti razumljen kot tak, da se je končal za stranko ugodno. Slednje bi veljalo le za ustavitev postopka. Zato stroške postopka krije zavezana stranka. Ker je ta uveljavljala stroške (zastopanja), hkrati pa je zavezanec zanje, se ne obračunavajo v tem postopku.

Sklep o stroških se izda kot samotojen upravni akt samo, če je upravi organ v odločbi navedel, da ga bo izdal, ker ni bilo mogoče stroškov odmeriti že z odločbo. Za pisni sklep velja, da ima smiselno enake sestavne dele kakor odločba v uvodu in drugih sestavinah. Izrek sklepa o stroških pa ima naslednje sestavne dele (podrobneje prim. 213. člen ZUP):


*ime in priimek/naziv zavezanega plačnika, določitev izpolnitvenega roka, znesek, ki ga je potrebno plačati, ter prehodni transakcjiski račun organa (npr.: stranka (ime in priimek) mora plačati xy EUR v 30 dneh od vročitve tega sklepa na prehodni transakcijski račun organa, št. ......);
*klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe ("Pritožba zoper ta sklep ne zadrži njene izvršitve.");
*odločitev o stroških v zvezi z odločanjem o stroških (npr.: v zvezi z izdajo tega sklepa niso nastali posebni stroški postopka).