Na kakšen način lahko stranka, ki ni zadovoljna z odločitvijo, le to izpodbija, sploh če ugotavlja, da je bila odločba izdana na podlagi predpisa, ki ni bil objavljen v uradnem glasilu in izdan s strani pristojnega organa (npr. glede vpisa v občinski vrtec)?

Če se stranka odloči po dokončnosti tudi za tožbo v upravnem sporu in upravno sodišče odpravi akte iz upravnega postopka, ki so temeljili na pravno neobstoječem predpisu, kateri organ je potem pristojen za odpravo preostalih odločb in sklepov, ki so bili izdani na podlagi tega neobstoječega predpisa, torej strankam v drugih istovrstnih postopkih?

Tako odločanje na podlagi materialnega predpisa, ki ni bil objavljen, kot kršitev pravil o stvarni pristojnosti sta vsaka zase grobi napaki, ki se nanašata na (ne)zakonitost kot temeljno načelo Ustave RS in ZUP. Da splošni akt (npr. Pravilnik o merilih za vpis v vrtec) pridobi eksterni učinek za naslovnike, mora biti po 154. členu Ustave RS (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele) objavljen - objava in to v uradnem glasilu (ne le na internetu) je pogoj za veljavo, kar v konkretnem primeru ni bilo izkazano. Poleg tega je splošni akt izdal v pristojnosti občine drug sujekt, tj. občinski nosilec javnega pooblastila (vrtec), ki pa za to ni imel pooblastila. Torej je v posamičnih upravnih postopkih po zadevnem aktu prišlo do kršitve materialne zakonitosti, saj se ni odločalo na podlagi področnega predpisa, kajti navedeni splošni akt statusa predpisa zaradi kršitev pravil postopka njegove izdaje (pristojni organ izdajatelj in objava pred veljavo) sploh ni pridobil. Gre za t. i. pravno neobstoječ predpis. Zato lahko stranka zoper tako določbo nedvomno uspešno uveljavi pritožbo in nadalje tudi sproži sodni postopek odprave nezakonitih upravnih odločb.

Če je bilo v istovrstnih zadevah, se pravi na podlagi istega pravno neobstoječega pravilnika, izdanih več drugih odločb drugim strankam, odločitev o odpravi posameznega akta na podlagi tožbe posamične stranke ne predstavlja podlage za odpravo tudi preostalih odločb izven pravnih sredstev po ZUP. Zakon pa določa v drugem odstavku 274. člena ZUP, da pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi v primeru:

1. če jo je izdal stvarno nepristojen organ, pa ne gre za primer iz 1. točke 279. člena tega zakona;

2. če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena;

3. če je izdal odločbo kakšen organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja ali mnenja drugega organa, kadar je po zakonu ali po kakšnem drugem na zakonu temelječem predpisu to potrebno;

4. če je odločbo izdal krajevno nepristojen organ.




V primeru izvirnih pristojnosti opravljajo državni organi nadzor nad zakonitostjo predpisov in posamičnih upravnih aktov občin, pri čemer lahko ministrstva le opozorijo na nezakonitosti in predlagajo uskladitev oziroma odpravo nezakonitosti, vlada pa lahko zahteva presojo zakonitosti občinskega predpisa pri Ustavnem sodišču, vključno s predlogom za začasno zadržanje izvajanja takega predpisa. Za odločanje o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov iz izvirne pristojnosti občin je pristojno upravno sodišče, pri čemer lahko vlada naloži državnemu odvetništvu zastopanje javnega interesa v posamezni zadevi.

V primeru prenesenih nalog opravljajo državni organi poleg nadzora nad zakonitostjo dela občinskih organov tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo opravljanja nalog. Če ministrstvo oziroma vlada meni, da je predpis občine, s katerim ta ureja pravna razmerja glede prenesenih nalog, nezakonit, lahko zadrži izvajanje takega predpisa in zahteva pri Ustavnem sodišču presojo njegove zakonitosti. O pritožbah zoper posamične upravne akte, ki jih občine izdajajo v zadevah iz prenesene pristojnosti, odločajo ministrstva, ki so glede na svoja delovna področja pristojna za posamezne zadeve. Pri nadzoru nad primernostjo in zakonitostjo dela občinskih organov lahko pristojno ministrstvo da obvezno navodilo za organizacijo služb in sistemizacijo delovnih mest za opravljanje prenesenih nalog ter obvezna navodila za opravljanje nalog. Organi lokalnih skupnosti pa morajo pristojnemu ministrstvu pošiljati poročila, obvestila, mnenja in podatke ter z njim sodelovati.