Organ je izdal odločbo, s katero je določil obveznost strank v postopku po uradni dolžnosti (npr. Center za socialno delo je odredil namestitev mladoletnika v zavod). Odločba je v izvrševanju. Po preteku dveh let od izdaje odločbe je stranka predlagala ukinitev ukrepa. Kateri akt se izda, ko organ zaključi s preverjanjem, ali so še ali ne več izpolnjeni pogoji za primarno odločitev?

Ko organ izda (in vroči) odločbo, se ta lahko po ZUP spremeni, razveljavi ali odpravi le prek izrednih pravnih sredstev, če področni zakon ne določa drugače.

ZUP ne ureja pravnega sredstva, na podlagi katerega bi se lahko uradoma uveljavljala novonastala dejstva, poznajo pa nekateri posebni upravni postopki za takšne primere posebno pravno sredstvo pod imenom "nov postopek" ali "neprava obnova". To pomeni v nekem smislu nadaljevanje prejšnjega postopka, povzročen pa je z nastankom novega dejstva (npr. mladoletnik ne potrebuje več oskrbe zavoda). Oba postopka sta tako povezana, povezanost pa je povzročilo novonastalo dejstvo, ki spremeni prejšnje dejansko stanje, zato je potreben "nov" postopek in izdaja nove odločbe.

Sprememba področne zakonodaje, kjer je v veljavo stopil Družinski zakonik, DZ, Ur. l. RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US in 94/22 – odl. US) je povzročila, da se 121. člen prejšnjega ZZZDR, na katerega se navezuje vprašanje, spremeni in sicer 292. člen DZ izrecno določa, da se postopki na podlagi 111. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US in 82/15 – odl. US), ki so bili pred začetkom uporabe tega zakonika uvedeni pred centri za socialno delo, s sklepom ustavijo.


Pristojni organ pa, enako kot ob odločitvi za ukrep, izda konkretni pravni akt, torej novo odločbo. S to novo odločbo se dejansko (a le na podlagi specialnega predpisa, ne ZUP) lahko odloči v isti stvari ponovno, na splošno pa to prepoveduje načelo pravnomočnosti prejšnje odločbe. Nov akt, izdan na koncu postopka na zahtevek stranke, je lahko tudi negativen, kar pomeni obdržanje obstoječega stanja (v opisanem primeru mladoletnik ostane v zavodu), odvisno od novega ugotovitvenega postopka. Glede na to presojo se izda nova odločba, s katero se (ne glede, ali v izreku to vsebuje ali ne) fe dacto (ne pa pravno) razveljavi prejšnja odločba (nekateri zakoni uporabljajo tudi izraz "prekliče" ali "izgubi veljavo"). Nova odločba tako ne krši načela pravnomočnosti prejšnje odločbe, ker temelji na spremenjenem dejanskem stanju, sprememba pa je nastala po pravnomočnosti prejšnje odločbe. Tako "novo" odločbo v teorijo imenujemo kot "nasprotno odločbo" (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 447). Da gre za vodenje "novega" upravnega postopka, mora organ upoštevati že pri uvedbi in ne šele pri zaključku postopka.