Državni upravni organ zaračunava pristojbine kot upravne denarne obveznosti (npr. veterinarska inšpekcija na podlagi Pravilnika o pristojbinah na področju veterinarstva, Ur. l. RS, št. 10/2008 in novela, ki je izvedbeni akt na podlagi Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS, Ur. l. RS, št. 93/2005) in Uredbe EU št. 882/2004 in 1857/2006 za veterinarske preglede živali, živil in proizvodov živalskega porekla).
Organ odmerja pristojbine, tako da izda odločbo, v kateri je med drugim v izreku določen rok za plačilo 30 dni in opozorilo, da bo morala stranka v primeru neplačane pristojbine v predpisanem roku plačati zamudne obresti. Če stranka ne plača odmerjene pristojbine v roku, se od dneva zamude zaračunavajo zamudne obresti, zoper zavezanca pa se tudi uvede izvršilni postopek (davčna izterjava). Do predaje postopka davčnemu organu, pristojnemu za izvršbo denarnih obveznosti, zaračunava zamudne obresti izdajatelj izvršilnega naslova (npr. VURS) naprej pa izvršilni davčni organ. Ker pride včasih zadnji dan roka za plačilo tudi na nedeljo ali praznik, nas zanima, ali zamudne obresti tečejo s pretekom prvega naslednjega delavnika po izteku roka ali že s pretekom datuma za plačilo.

Ali bi bilo smotrno, da opozorila, da bo morala stranka plačati zamudne obresti, v primeru neplačane pristojbine, ne bi več navajali v izdane odločbe, ker je v praksi zaznati neurejena razmerja med izdajateljem izvršilnih naslovov in izvršilnim organom?

Zaradi upravnopravne narave izdanih/naloženih aktov/obveznosti je treba poudariti dve temeljni izhodišči za razumevanje in uporabo pravil ZUP o teku izpolnitvenega roka za plačilo obveznosti in tek zamudnih obresti; to sta a) kakšna je pravna narava izpolnitvenega roka in b) ali področni predpisi določajo za tek in iztek izpolnitvenih rokov posebnosti.

Rok za izpolnitev obveznosti je na splošno materialni, torej ne velja določba po ZUP, da se procesni (!) rok podaljša, če se izteče na dan (nedelja, praznik ipd.), ko organ ne dela. Toda konkretno za obresti pri denarnih obveznostih Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11-UPB in novele, gl. 45. člen) določa, da kljub materialni naravi roka za plačilo obveznosti velja pravilo prenosa na delovni dan - ker tako določa specialni zakon, ki je ZUP nadrejen. A ta zakon velja za davčne obveznosti. Za nedavčne denarne obveznosti (kot denimo veterinarska pristojbina, podobno plačilo prekrška) pa predpisi (področni in sistemski, kot je ZUP) ne določajo pravila. Zato sta možni dve razlagi, ki ju zagovarjajo v praksi in strokovni literaturi različni strokovnjaki. Tako denimo prof. dr. Jerovšek (gl. Jerovšek et al., ZDavP-2 s komentarjem, 2008) meni, da se v opisanih zadevah smiselno uporablja 45. člen ZDavP-2 tudi v nedavčnih denarnih obveznostih in se torej izpolnitveni rok prenaša na delavnike, npr. po Čas, Kovač in Orel (gl. Pravna praksa, št. 21/2009, priloga) pa najdemo obratno stališče, da ZDavP-2 v nedavčnih obveznostih ne velja in se izpolnitveni rok kot materialni pač izteče na določen dan, čeprav je ta dela prost dan. Pri plačilu namreč ni tako kot npr. pri vlaganju vlog, ko je ideja prenosa, da se omogoči stranki tudi vloga osebno pred organom. Plača se namreč na banki ali z e-bančništvom itd., kar deluje 7 dni na teden; pa tudi ugovor zavezanca, češ da ni mogel plačati v soboto ali nedeljo ne vzdrži, saj je imel pred tem 29 dni časa, da plača obveznost. Enako postopajo tudi državni organi (npr. sodišča) pri obračunavanju obresti za neplačane prekrškovne globe, torej prvi dan obresti že na nedeljo, če je bil zadnji dan roka za plačilo sobota.

Če imamo v sistemu praznino in različna tolmačenja, naj bi veljalo načelo »v dvomu v korist stranke«. Po tem načelu je za stranko seveda ugodnejši kasnejši rok za plačilo in nastop izvršljivosti šele z delavnikom. Torej postane odločba o obveznosti (pristojbini) izvršljiva šele naslednji dan po izteku prvega delovnega dne po izteku roka, če bi se ta iztekel na dela prost dan (nikoli v ponedeljek, ampak šele npr. torek, čeprav je zadnji dan roka za plačilo po izreku določbe nedelja, ker se prenese še na delovni ponedeljek).

Kar se tiče postopanja organa v razmerju do stranke glede navajanja opozorila v odločbe, da bo morala stranka plačati zamudne obresti, v primeru neplačane pristojbine, je smiselno ravnanje kot pri odmeri davka (80. člen ZDavP-2), torej tako, da se v izrek vsake odločbe doda posebna točka z navedbo, da bo pristojbina - obveznost v primeru, če ne bo plačana v roku, od prvega dne po izteku roka za plačilu povečana za določeno stopnjo obresti dnevno. Sicer ni pravne podlage za obračun in kasneje izterjavo obresti, ne glede na to, kateri organ izvaja obračun obresti.

Glede razmerja med organom, ki odmerja pristojbino, in izvršilnim organom, naj se prav tako smiselno, če ni posebnih določb v področnih predpisih, uporabi ZDavP-2, konkretno tretji odstavek 146. člena, po katerem predlagatelj izvršbe obračuna zamudne obresti o terjatev, ki jih predlaga v izterjavo do dneva izdaje predloga (kasneje pa izvršilni organ).