Stranka je po odločitvi organa nosilka določene na čas vezane pravice (npr. študent biva v študentskem domu), pri čemer je organ obseg pravice določil ob izpolnjevanju pogojev tako, da je bilo priznano najdaljše možno obdobje (npr. pet let bivanja za študenta s posebnimi potrebami, kar je maksimalno glede na trajanje študija). Ali obstaja kakšna možnost po ZUP, da bi lahko stranka uveljavljala podaljšanje dane pravice?

Obseg pravice je materialno-pravno vprašanje, ki je predmet področnih predpisov in ne ZUP, še zlasti če področni predpisi ta obseg npr. z omejitvijo trajanja pravico izrecno omejijo. V kolikor je v področnih predpisih določen zgornji obseg, bi pristojni organ v nasprotnem primeru s podaljšanjem te meje celo kršil načelo materialne zakonitosti (6. členu ZUP).

Za pravico do bivanja tako Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov (Pravilnik, Ur. list RS, št. 22/2001 in novele), v 23. členu določa omejen rok trajanja pravice, pri čemer pa organu podeljuje (materialnopravno) diskrecijsko pravico za podaljšanje, a največ za nadalje omejen rok (dodatno leto).

Na to odločitev vpliva 2. alineja prvega odstavka 66. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis, Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US in 54/22 – ZUPŠ-1), ki določa, da lahko posameznik enkrat v času študija ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu ter tretji odstavek 70. člena ZVis, ki določa, da se lahko študentu, ki ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra; študentu, ki ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra in študentu, ki se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester, podaljša status študenta, vendar največ za eno leto.

Prav tako tudi Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI, Uradni list RS, št. 86/04 in nasl.) v 46. členu določa, da se lahko študentu, če študent 60 dni po končanju drugega letnika, ne diplomira do konca študijskega leta in če ni že tri leta koristil statusa študenta v višjem oziroma visokošolskem izobraževanju ali če se ne vpiše v naslednji letnik, iz upravičenih razlogov (starševstvo, vojaške obveznosti ali težka bolezen) status podaljša, vendar največ za eno leto.

Če sta stranka in z odločitvijo tudi organ že izčrpala tudi (ugodilno) uporabljeno diskrecijsko pravico, nadaljnje podaljševanje nedvomno ni dopustno.