Ali je lahko obvestilo (npr. obvestilo o uskladitvi preživnine, ki ga izda CSD na podlagi sodbe in letno objavljenega količnika ali obvestilo po Zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize) konkretni upravni akt in ima pravno naravo odločbe, predvsem glede na posledično pravno varstvo?

Katere osebne podatke o upravičencu in zavezancu je potrebno navesti v obvestilu o uskladitvi preživnine?

Po ugotovljenem dejanskem stanju organ izda odločbo, ki pomeni odločitev o posameznikovi pravici, pravni koristi ali obveznosti. Pravno naravo odločbe, kot posamičnega in konkretnega upravnega akta, ima vsak akt uprave, čeravno se ne imenuje odločba, pa se z njim odloča o pravnem položaju določenega pravnega subjekta. Pri drugačnem poimenovanju (npr. soglasje, dovoljenje, obvestilo) je sicer treba ugotoviti, ali gre le za drugo poimenovanje ali za poseben akt. Vsebina posamičnega in konkretnega upravnega akta predpostavlja odločitev o konkretni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega posameznika. Iz posamičnega upravnega akta morajo torej izhajati njegove bistvene lastnosti, ki so konkretnost, avtoritativnost, pravno učinkovanje in administrativni izvor, torej ni mišljen samo akt, ki je bil izdan v obliki odločbe, temveč vsak akt organa (ne glede na njegovo poimenovanje), s katerim je bilo meritorno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.

Ko obvestilo predstavlja sredstvo, s katerim organi pridobivajo ali posredujejo podatke, potrebne za izvajanje predpisanih postopkov ali gre za informativno-upravno komuniciranje med organi in upravičenci, obvestilo nima izvršilne pravne narave kot odločba. Takšna obvestila so ključna pri izvajanju zakonodaje, a ne predstavljajo formalnih pravnih dejanj z izvršilnimi učinki, kar v tovrstnih primerih velja tudi za obvestila po Zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK, Ur. l. RS, št. 163/22 in nasl.).

Ko pa gre pri izdanem "obvestilu" za oblastno, enostransko dejanje organa, ki posega v položaj stranke, kot npr. z obvestilom o zadržanju izplačil sredstev po ZPGOPEK), ima obvestilo kljub temu nazivu in obliki pravno naravo upravne odločbe, ki pridobi izvršljivost in se lahko izpodbija s pravnimi sredstvi oz. po ZUS-1. Oblastno ravnanje oz. dejanje organa odločanja se izrazi v enostranskem poseganju v pravice in pravne interese temu odločanju ali delovanju podrejene osebe v oblikah zapovedi, prepovedi ali ugotovitev, omejevanja ali urejanja javnopravnih razmerij oziroma nalaganja javnopravnih obveznosti. Cilj ravnanja je spremeniti položaj določene osebe oz. doseči s pooblastilom predvidene ali zahtevane učinke (glej sklep VSRS I Up 231/2016 z dne 1. 2. 2017). V teh primerih mora organ izvesti celoten ugotovitveni postopek po ZUP, vključno z izdajo odločbe, v katerem ima stranka pravico sodelovati (glej sodbo in sklep UPRS II U 210/2023-35 z dne 4. 4. 2024).

Dejstvo, da neki akt ni bil izdan v obliki odločbe, je lahko posledica drugačne - posebne ureditve upravnega odločanja ali pa kaže na nespoštovanje pravil upravnega postopka (glej npr. tudi sodbo in sklep UPRS II U 209/2023-24 za obvestila po ZPGOPEK). V vsakem primeru stranka tak akt lahko izpodbija, enako kot odločbo, čeprav je manko posameznih delov, npr. jasnega in določnega izreka, popolne obrazložitve ali pouka o pravnem sredstvu, lahko bistvena ovira za izvrševanje pravice do pravnega sredstva. Navedena pomanjkljivost ne more povzročiti, da pa odločba ne bi obstajala. Če je pristojni organ izdal akt v obliki obvestila, to po vsebini predstavlja enako odločitev kot odločba, ki je bila izdana po pravilih ZUP. Zato se tak akt izpodbija s pritožbo, z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP, s tožbo v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku in nadaljnih sodnih postopkih.

Obvestilo o uskladitvi preživnine pa je skupaj s sodbo izvršilni naslov, ki določa nov znesek že določene preživnine v sodnem postopku, na podlagi objavljenega količnika in se stranka nanj ne more pritožiti. Obveznost zavezanca in pravico upravičenca do preživnine določi namreč sodišče s poravnavo, pravnomočno odločbo ali pa zavezanec in upravičenec do preživnine skleneta sporazum v obliki notarskega zapisa. Preživninska obveznost in upravičenost do nje se torej ne odloča v upravnem postopku. Na podlagi tako določene preživnine, vsako leto center za socialno delo (ki je pristojen za odločanje v upravnih zadevah po 15. členu Družinskega zakonika), pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. To obvestilo, skupaj s poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom, predstavlja izvršilni naslov (tretji odstavek 198. člena DZ). Navedeno obvestilo vsebuje novo višino obveznosti zavezanca za preživnino in novo višino pravice upravičenca do preživnine, kar dejansko pomeni, da CSD na podlagi določene preživnine in količnika o uskladitvi, na novo določi višino preživnine, ki jo je zavezanec dolžan plačevati od navedenega datuma na obvestilu dalje, upravičenec pa ima pravico do drugačne višine preživnine od navedenega datuma na obvestilu dalje. Na ta način CSD dejansko odloči o novi višini preživninske obveznosti.

Poimenovanje dokumenta kot obvestilo torej na vsebinsko opredelitev ne vpliva. Bistveno je, ali je z obvestilom oblastno in enostransko poseženo v pravni položaj kogarkoli, v obravnavanih primerih zavezanca in upravičenca do preživnine ali gopodarske pomoči. Temelj za upravičenost, obveznost ter višino je določen z drugim pravnim aktom (poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom) in ureja posamično pravno razmerje med upravičencem in zavezancem; obvestilo o uskladitvi pa v to vzpostavljeno pravno razmerje poseže, saj spremeni višino že določene preživnine. Ta je poleg temelja sestavni del pravnega razmerja. Tudi zato je obvestilo CSD, skupaj s poravnavo, pravnomočno sodno odločbo ali notarskim zapisom, izvršilni naslov. Glede na zakonsko pristojnost CSD, da na podlagi normativno določenega količnika za uskladitev preživnine (ki ga določi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti letno v Uradnem listu RS), določi (!) znesek preživnine, obvestilo ustreza opredelitvi upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu. V prid takšni interpretaciji govori tudi stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da odločitev, ki temelji na ugotavljanju dejstev, kot v tem primeru iz poravnave, pravnomočne sodne odločbe ali notarskega zapisa, ter uporabi pravnega temelja (DZ in vsakokratnega količnika za uskladitev, objavljenega v Uradnem listu RS), pritiče oblastnemu odločanju o pravici, pravni koristi ali obveznosti (odločba USRS št. U-I-399/22 z dne 9. 12. 2022), zato je ob ustavnopravni razlagi o obsegu pravice in dolžnosti, treba odločiti z upravnim aktom. V sodni praksi je možno sicer najti stališča, da obvestilo ni upravni akt (VSRS Sklep I UP 194/2021, Sklep I Up 956/2005, Sklep I Up 169/2013), a je Vrhovno sodišče Republike Slovenije o vprašanju dovoljenosti pravnega sredstva zoper obvestilo o uskladitvi preživnine dopustilo revizijo, o kateri še ni odločilo, pri čemer se bo moralo opredeliti tudi do omenjenega vprašanja (VSRS Sklep X DoR 144/2022). Navedena revizija se je dopustila glede vprašanja, ali je obvestilo CSD o uskladitvi preživnine upravni akt, zoper katerega je dovoljeno uporabiti pravna sredstva.

Pri vprašanju, ali gre pri obvestilu za upravni akt, je ključno, da je določitev obveznosti in upravičenosti v obvestilu določna, v tem smislu, da ni dvoma, na katero zadevo, upravičenca in zavezanca se nanaša in kakšna je višina npr. preživnine. V smislu konkretizacije in individualizacije usklajene višine preživnine je na obvestilu navedena nova višina preživnine in od kdaj velja ter na podlagi katerega predhodno obstoječega razmerja med navedenim zavezancem in upravičencem. Glede na to, da se z obvestilom o uskladitvi preživnine določa nova višina obveznosti, je potrebno izhajati tudi iz vprašanja pravice do pravnega sredstva zavezanca za plačilo, saj ga pri obvestilu kot takem nima, če pa se obvestilo opredeli kot upravni akt, pa se zaščiti pravica zavezanca in tudi upravičenca do pravnega sredstva. Možno namreč je, da se valorizirana preživninska obveznost določi napačno in brez možnosti pravnega sredstva, zavezanec in upravičenec ne moreta pravilno zavarovati svojih koristi.

Navedba naslova prebivališča upravičenca in zavezanca za izvršljivost ni nujna, toliko bolj, če je zaradi objektivnih razlogov treba zavarovati kogarkoli od njiju. O tem, ali naj se poleg osebnega imena zapiše rojstni dan ali drug identifikator (npr. EMŠO), je odvisno od potrebe po določnosti in individualizaciji, če bi obstajale različne osebe z istim imenom na istem naslovu. Čeprav ob vezavi višine uskladitve preživnine na temeljno obveznost oziroma akt, s katerim je vzpostavljena, o tem verjetno ne bi bilo dvoma oziroma obvestilo ne bi mogli očitati nedoločnosti, če dan rojstva ali drug identifikator ne bi bila navedena. Obvestilo mora vsebovati še rok uveljavitve obveznosti oziroma dan, od katerega je zavezanec dolžan plačevati usklajen znesek preživnine. Navedba odredbe za vročitev, ki ne vsebuje vsaj osebnega imena in načina vročitve, ni smiselna, ker ne zasleduje namena tovrstnih odredb namenjenih glavnim pisarnam, ki skrbijo za odpremo.