Upravni organ je prejel vlogo, katere reševanje ni v njegovi pristojnosti (npr. za dostop do informacij javnega značaja, kjer se za pisno zahtevo podrejeno uporablja ZUP). Nepristojni organ vloge ni odstopil pristojnemu organu, ampak je stranko zgolj obvestil z dopisom, kateri organ je pristojen za reševanje njene vloge. Zoper molk organa, kajti noben organ ji ni odgovoril z odločitvijo o zahtevku, se je stranka pritožila. Ali lahko pritožbeni organ z odločbo v skladu z 255. členom ZUP naloži prvostopenjskemu organu, da zadevo odstopi v reševanje pristojnemu organu?

Odstop vloge, za katero organ, kjer je bila vložena, ni pristojen, ureja četrti odstavek 65. člena ZUP, ki pravi, če organ prejme vlogo in je zanjo nepristojen, pa ni nobenega dvoma, komu je treba vlogo poslati, mu jo mora preposlati, sicer vlogo zavrže s sklepom zaradi nepristojnosti. Področni zakon lahko določa drugače ali dodatno, tako npr. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in novele, v 20. členu predpisuje: če organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacijo, mora nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca.

Če organ zadeve ne odstopi pristojnemu organu, čeprav ve, kateri organ to je, pride po poteku roka za odločitev do molka organa, saj mora organ odločiti o vlogi stranke v instrukcijskem roku (npr. ZDIJZ določa v 23. členu rok 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve). Stranka lahko takoj po izteku instrukcijskega roka vloži pritožbo na pritožbeni organ zaradi molka organa prve stopnje. V tem primeru mora pritožbeni organ najprej zahtevati od organa prve stopnje, naj mu pojasni, zakaj odločbe ni pravočasno izdal in vročil stranki. Če ugotovi, da gre za upravičene razloge na strani organa ali pa za krivdo stranke, določi prvostopenjskemu organu nov rok za izdajo in vročitev odločbe, ki ne sme biti daljši od enega meseca. V primeru, ko pa ne gre za upravičene razloge, mora organ druge stopnje od prvostopenjskega organa zahtevati dokumente zadeve, nakar sam reši zadevo po dokumentih ter izda odločbo ali pa ponovno izvede postopek in nato s svojo odločbo reši zadevo (tretji odstavek 255. člena ZUP). Izjemoma, če drugostopenjski organ spozna, da bo postopek hitreje in bolj ekonomično izvedel organ prve stopnje, naloži slednjemu, naj to stori in v določenem roku pošlje zbrane podatke, na podlagi katerih drugostopenjski organ nato sam reši zadevo.

V danem primeru torej velja, da pritožbeni organ lahko v skladu z 255. členom ZUP naloži prvostopenjskemu organu, da zadevo odstopi v reševanje pristojnemu organu v skladu z 20. členom ZDIJZ (tako ravnanje je potrdil tudi informacijski pooblaščenec, npr. v odločbi št. 0900-216/2007 z dne 29.8.2008).