Stranki je bila izdana negativna odločba. Zoper to odločbo je bila vložena pritožba. Ministrstvo pritožbi ni ugodilo, temveč je potrdilo prvotno odločbo. Zoper odločbo ministrstva je bila nato vložena tožba, vendar je Upravno sodišče tožbo zavrnilo. Iz pravnega pouka je razvidno, da zoper sodbo Upravnega sodišča pritožba ni dovoljena, bila pa je sprožena revizija, ki jo je Vrhovno sodišče s sklepom zavrglo. Kdaj postane upravna odločba pravnomočna: z dnem pravnomočnosti sodbe Upravnega sodišča ali pa z dnem izdaje sklepa Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije sodbe Upravnega sodišča?

Ali vložitev tožbe (upravni spor) zadrži izvršbo upravnega akta organa prve stopnje, če se odločitev nanaša na izgubo pravice?

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se uporabi zoper pravnomočno sodbo v upravnem sporu, ki je izdana na prvi stopnji. Cilj revizije je varstvo pravic strank, zaščita pravne enotnosti in razvoj prava (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 771-772).

Revizija kot izredno pravno sredstvo je dejanje, ki ne vpliva na pravnomočnost, tako da odločitev v konkretni zadevi postane pravnomočna z odločitvijo Upravnega sodišča (tretji odstavek 225. člen ZUP). Toda ne z dnem izdaje, ampak z dnem vročitve sodbe stranki, kajti vročitev je pogoj za nastanek pravnih učinkov. Roki za vložitev izrednega pravnega sredstva namreč lahko začnejo teči šele od vročitve sodbe stranki. Vročitev dokumenta ima namreč pomembne pravne posledice, šele z vročitvijo odločbe (sodbe) ta začne veljati in pravno učinkovati nasproti stranki, pravnomočna pa postane, ko izteče rok za pritožbo ali z dnem vročitve, če pritožba ni mogoča.Vročanje je torej predpostavka za pravne učinke, zlasti pri odločbah in sklepih, kar pomeni tudi, da v danem primeru upravni akt postane pravnomočen z vročitvijo sodbe Upravnega sodišča stranki. Ni pravilno stališče, da pravnomočnost nastopi tistega dne, ko je sodišče sprejelo odločitev (datum seje), čeprav je to sicer ustaljena praksa, ki pa jo je treba kritično ovrednotiti, tako z vidika sodišča kot upravnih organov, ki ugotavljajo in potrjujejo pravnomočnost oziroma izvršljivost, vezano na pravnomočnost (prim. več v Remic, Upravna in sodna pravnomočnost posamičnih upravnih aktov, Pravna praksa, št. 34, 2011, str. 12-14).

32. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006 in novele) določa, da tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena, razen če zakon določa drugače. Sodišče pa lahko na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se tožniku z izvršitvijo akta prizadela težko popravljiva škoda (t. i. neprava začasna odredba, drugi odstavek 32. člena ZUS-1). Ne/suspenzivni učinek je enak ne glede na smer oziroma vsebino odločitve.