Ali lahko na podlagi četrtega odstavka 59. člena ZUP, v povezavi s petim odstavkom 66. člena ZUP, zahtevo za določeno pravico (npr. za izdajo gradbenega dovoljenja) vloži v imenu stranke pooblaščenec, ki ni odvetnik, ker o tem v področnem zakonu ni nič določeno (npr. Zakon o graditvi objektov določa, da zahtevo vloži investitor ali projektant kot pooblaščenec)?

Po 59. členu ZUP, ki se uporablja, razen če področni zakon njegovo uporabo pri posameznem institutu uredi drugače, lahko vsako vlogo vloži pooblaščenec stranke v njenem imenu, ne glede na to, ali je odvetnik. Izjemoma pooblaščenec stranke, ki ni odvetnik, ne more vložiti vloge v njenem imenu, če področni zakon tako določa.

Posebnost izključitve določenih zastopnikov pa ne velja v tem primeru, tj. po Gradbenem zakonu (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in novele). GZ-1 nima posebnosti glede pooblaščencev. Pogosto nastopa kot investitorjev zastopnik recimo projektant, kjer je za pripravo pripravo projekta in po pooblastilu stranke tudi vložitev zahteve in komuniciranje cel postopek nosilec fizična ali pravna oseba (npr. podjetje za projektiranje).

ZUP določa, da lahko pooblaščenec po 66. členu ZUP vloži in podpiše vlogo v imenu in za račun stranke, če v pooblastilu ni omejitev in konkretno določenih procesnih pravic. Vendar pa pooblaščenec, ki ni odvetnik, za razliko od pooblaščenca odvetnika mora imeti izrecno pooblastilo za umik zahteve, za sklenitev poravnave, za prenos pooblastila na drugega ter za vložitev izrednih pravnih sredstev.

Vloga organa je, da preveri pristnost pooblastila in v primeru dvoma o tem obvesti in pozove stranko, naj se izjavi, ali je pooblastilo res dejansko dala konkretnemu pooblaščencu.