Ali lahko stranka vloži vlogo za uveljavitev pravice po preteku več mesecev od poteka roka, v katerem bi morala vrniti neupravičeno prejeta denarna sredstva (npr. denarno socialno pomoč)? V kolikšnem času je organ pristojen posredovati zadevo naprej v postopek, če stranka zamudi vse zakonske roke za uveljavitev pravice (vračila), pri čemer jo je organ večkrat pozval in se stranka ne odzove, da bi z njo lahko zadevo uredil (sklenili dogovor o vračilu)?

Na splošno je zamujen materialni rok prekluziven in ga ni mogoče ponovno vzpostaviti, saj je po ZUP vrnitev v prejšnje stanje možna le za procesne roke. Zato se zahteva stranke po uveljavitvi pravice, ki je bila vezana na materialni rok, po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP zavrže s sklepom.
Določbe glede odlogov za vračila neupravičeno prejetih sredstev (ali drugih oblik kršitev na področju sredstev) so urejene različno in po področnih predpisih, tako da je to odvisno od vrste zadeve. Pri odplačevanju obveznosti ta lahko preneha ali se preloži z odpisom ali delnim odpisom, odlogom plačila za določeno časovno obdobje in obročnim odplačevanjem. Če je stranka neupravičeno prejemala sredstva in ji je bila izdana odločba, s katero se jo obvezuje, da poravna svoje obveznosti do pristojnega organa, lahko stranka vloži vlogo za odlog, odpis ali obročno odplačevanje (po izdani odločbi) v roku, ki ga določa področni zakon oz. na zakonu temelječ predpis. O prošnji za odpis ali odlog se organ meritorno odloči, ali je stranka upravičena do te ugodnosti.


V konkretnem primeru obveznosti vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči je z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/10 in novele) urejeno vprašanje o vračilu neupravičeno prejetih javnih sredstev v primeru odprave oziroma razveljavitve odločbe v istem postopku. 44. člen ZUPJS določa, da je neupravičeno prejeta javna sredstva upravičenec dolžan vrniti v roku 60 dni od izvršljivosti odločbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Upravni organ (center za socialno delo) in upravičenec lahko skleneta dogovor o načinu in času vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev, pri čemer se upoštevata višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Odlog plačila se lahko dogovori največ za čas treh let. Upravičenec je dolžan organu v skladu z dogovorom o vračilu denarne socialne pomoči redno predložiti dokazila o izvrševanju obveznosti. Če upravičenec zamudi s plačilom obroka, je dolžan plačati zakonite zamudne obresti. Po 44. členu ZUPJS se dolg deloma ali v celoti odpiše, vendar največ do višine vrednosti predmetov in prejemkov, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe. Dolg se odpiše, kadar stranka umre (njena obveznost je osebnega pomena in se ne prenese na pravne naslednike), če ga ni mogoče izterjati od pravne osebe, s katero je v pogodbenem razmerju, če se odloči o neizterljivosti dolga in v drugih primerih, določenih z zakonom. Če stranka vloži vlogo za odlog vračila po preteku več mesecev od poteka roka, v katerem bi morala vrniti neupravičeno prejeta sredstva, se organ diskrecijsko odloči o ugoditvi prošnji oziroma se vloga zavrne, če organ ugotovi, da je stranka zmožna poravnati obveznosti brez odloga, kadar pa gre za morebitno ogroženo preživljanje osebe ali njenih družinskih članov, se lahko odobri odlog tudi po preteku roka, vendar mora organ zaračunati zamudne obresti na podlagi pretečenega roka za vračilo sredstev. Pristojni organ je po preteku roka za vračilo dolžan zadevo posredovati pristojnemu finančnemu uradu, da opravi postopek izvršbe, na podlagi izvršilnega naslova, ki mora biti izvršljiv. To pomeni, da zadeva postane izvršljiva, ko rok za plačilo poteče (npr. upravičenec je po 44. členu ZUPJS dolžan vrniti v roku 60 dni od izvršljivosti odločbe, zatem pa v skladu z zamudnimi obrestmi). Davčni organ izda sklep o izvršbi na podlagi odločbe, plačilnega naloga oziroma odločbe o prekršku, sklepa o stroških postopka ali denarni kazni po ZUP, izdanega s strani pristojnega upravnega organa, ki je vodil postopek. Zakon o davčnem postopku (ZDav-P-2, Ur. l. RS, št. 117/06 in novele) v prvem odstavku 146. člena določa, da je v primerih, kadar davčni organ izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti.