Organ je izdal sklep o dovolitvi obnove postopka na predlog domnevno spregledanega stranskega udeleženca. Kdaj se lahko šteje, da je tak predlog za obnovo postopka utemeljen? Kdo mora dokazovati utemeljenost pravnega interesa, organ ali predlagatelj obnove, in ali lahko organ predlagatelju določi rok za predložitev dokazil (npr. izvedenskega mnenja) in slednjega tudi podaljša?

Sklep o obnovitvi postopka na predlog domnevnega stranskega udeleženca se izda na podlagi devete točke prvega odstavka 260. člena ZUP. Zakonski pogoj je, da predlagatelj izkaže vsaj verjetno izkazan obnovitveni razlog, sicer se predlog zavrže. V ta namen organ ugotavlja, ali je tak predlagatelj res stranski udeleženec (ali bi lahko bil prizadet v pravnem interesu) in ali ni imel možnosti sodelovanja v postopku, predvsem že pred izdajo prvostopenjske odločbe, oz. le-to izpodbijati pred dokončnostjo s pritožbo. Če je odločba osebi, ki je stranski udeleženec (ima izkazan pravni interes), vročena še pred iztekom pritožbenega roka za stranko in ta oseba ne vloži pritožbe v tem času, namreč postane prekludirana do uveljavljanja svojih pravnih interesov z obnovo postopka. Predlog se v tem primeru zavrže s sklepom.

Kadar pa osebi, ki ima pravni interes, ni vročena odločba in s tem nima možnosti do pritožbe pred njeno dokončnostjo, ima ta oseba pravico predlagati obnovo postopka in je obnova postopka zakonita ter utemeljena, če se prizadetost pravne koristi izkaže vsaj na stopnji verjetnosti. V tem primeru se izda sklep o obnovi postopka, kot določa deveta točka prvega odstavka 260. člena ZUP v povezavi s prvim oz. drugim odstavkom 229. člena ZUP. Obnovitev postopka se dovoli, kadar je verjetno izkazan pravni interes osebe in nemožnost njegove obrambe v postopku (npr. možnost pritožbe zoper odločbo). Organ ta dejstva izkaže v obrazložitvi sklepa o obnovi postopka.
Pri presoji verjetnosti razlogov za obnovo postopka lahko organ od predlagatelja obnove zahteva, da o tem predloži dokazila, npr. izvedensko mnenje. Slednje organ zahteva s smiselno rabo določb ZUP o postopanju z nepopolno vlogo. Pri tem določi rok uradna oseba sama, zato je po 99. členu ZUP ta rok možno tudi podaljšati, če prvotnega roka zavezana oseba ne more izpolniti in zaprosi za podaljšanje še pred njegovim iztekom. V nasprotnem primeru se predlog za obnovo zavrže s sklepom zaradi ne izkazanega pravnega interesa po drugem odstavku 267. člena ZUP. Če pa ugotavljanje pravnega interesa določa z obveznim izvedenskim mnenjem področni zakon, ta zakon pa določi tudi rok, se rok ne more podaljšati, ker je določen z zakonom in kot tak nepodaljšljiv (argumentum a contrario drugega odstavka 99. člena ZUP).
Sklep o dovolitvi obnove oz. tudi o obnovi po uradni dolžnosti učinkuje suspenzivno po drugem odstavku 272. člena ZUP. Zoper sklep je možna pritožba po 271. členu ZUP, vendar pritožba ne zadrži obnove postopka (258. člen ZUP). Postopek se torej kot obnovljen vodi takoj od vročitve sklepa o dovolitvi obnove strankam in predlagatelju obnove, čeprav bi bila vložena pritožba ali celo sprožen upravni spor.