Katere vrste upravni akt oz. dokument se izda ob zaključku postopka, ki je bil začet na podlagi anonimne prijave?


Nadzornik mora v inšpekcijskem postopku (na primer v inšpekcijskem postopku varovanja osebnih podatkov) obravnavati anonimne prijave, obenem pa je prijavitelja po zakonu dolžan obvestiti o pomembnejših ugotovitvah v postopku, če prijavitelj to zahteva. Kako naj ravna nadzornik, če je bila podana prijava iz nekega nedoločljivega e-naslova (npr. anonimnez@gmail.com)? Ali lahko/mora nadzornik zahtevati identifikacijo prijavitelja? Ali se je prijavitelj dolžan identificirati, če hoče biti obveščen o ugotovitvah?

Organ lahko prejme pobudo oz. opozorilo ali vlogo, ki je lahko tudi anonimna v kateri vlagatelj želi obvestiti organ o tem, da obstajajo dejstva, ki škodujejo javni koristi. Organ takšne pobude ni dolžan upoštevati, ampak sam presodi, ali je dejansko stanje res takšno, da škoduje javni koristi (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 277). Organ, ki prejme pobudo in odloči, da zaradi razlogov, naštetih v pobudi, ni potrebno začeti postopka po uradni dolžnosti, takšno pobudo evidentira. Če pa se začne postopek po uradni dolžnosti, obstajata dve možni nadaljevalni poti. V primeru, da organ med postopkom ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji za njegovo nadaljevanje, oz. glede na okoliščine presodi, da ni več javnega interesa za nadaljevanje postopka, takšen postopek s sklepom ustavi (135. člen ZUP). Zoper ta sklep je dovoljena pritožba (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 408). Ko pa obstajajo razlogi za zaščito javnega interesa, se postopek zaključi z izdajo odločbe.





Inšpektorju nalaga 24. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/2002 in novele) obveznost, da anonimno vlogo obravnava in ustrezno ukrepa, kar pomeni, da začne postopek ali pa ga ne začne, če niso podani zakoniti razlogi, in da vlagatelja, če to zahteva, obvesti o svojih morebitnih ukrepih. Torej, če bi prijavitelj to zahteval, je inšpektor zavezan, da ga o poteku postopka obvesti. Za konkretni primer, ko gre za vprašanje inšpekcijskega postopka varovanja osebnih podatkov, izhaja tudi iz področne zakonodaje, da se prijavitelje obravnava glede na 30. in nasl. člene Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Ur. l. RS, 163/2022 in novele)


Zaključimo lahko torej, da z vidika namena zakonske ureditve (tj. nadzor javnosti nad delom javne uprave) velja, da je potrebno obvestiti vlagatelja tudi, če ni znana njegova identiteta, seveda pod pogojem, da je slednje izvedljivo (na primer da imamo kontakten naslov, kot na primer v konkretnem primeru, kjer imamo elektronski naslov anonimnez@gmail.com). Inšpektor zato ob podani anonimni prijavi z zahtevo po obveščanju ne sme zahtevati identifikacije prijavitelja, prav tako pa ne velja dolžnost identifikacije s strani prijavitelja v primeru, da želi biti obveščen o ugotovitvah. Seveda pa to ne pomeni, da lahko inšpektor prijavitelju (ne glede na to, ali je njegova identiteta znana ali ne) posreduje osebne podatke, saj prijavitelj ni stranka v inšpekcijskem postopku.