Rešen primer
Št. 165
Zadeva: Postopanje ob umiku zahteve le enega sospornika v pritožbenem postopku
Datum odgovora: 31. 5. 2009, pregled 18. 12. 2022 Status uporabnika: -
Vprašanje
Upravni organ je na prvi stopnji na zahtevo stranke (moža in žene) izdal odločbo. Stranka (mož) je na to odločbo vložila pritožbo. V pritožbenem postopku je bila že izdana negativna odločba druge stopnje, ki pa je bila vročena samo eni od strank (ženi). Druga stranka (mož) je podala zahtevo za umik prvotne vloge, še preden ji je bila odločba vročena v predalčnik.
Ali se lahko ugodi umiku vloge, na podlagi 134. in 135. člena ZUP, glede na to, da odločba še ni bila vročena obema strankama? Ali pa je morda boljša možnost zavrnitev zahtevka, ker je bila ženi že vročena dokončna odločba v upravnem postopku?
Ali se lahko ugodi umiku vloge, na podlagi 134. in 135. člena ZUP, glede na to, da odločba še ni bila vročena obema strankama? Ali pa je morda boljša možnost zavrnitev zahtevka, ker je bila ženi že vročena dokončna odločba v upravnem postopku?
Odgovor
ZUP omogoča stranki(am) umik prvotne vloge v zadevi iz prvostopenjskega postopka do vročitve odločbe o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo (134. člen ZUP). O umiku zahtevka organ izda sklep o ustavitvi postopka, v izreku sklepa pa bi moral v posebni točki odpraviti že izdano in vročeno odločbo prve stopnje, kolikor bi do umika prišlo šele v pritožbenem postopku. Stroški postopka ob umiku zahtevka bremenijo stranke.
V navedenem primeru se šteje, da sta mož in žena kot sospornika, če je eden od njiju podal umik le zase, stranki z nasprotnim interesom, kolikor pa naj bi podal umik eden v imenu obeh, mora drugi za to podati pooblastilo oz. naknadno soglasje (55. člen ZUP).
Organ je torej dolžan razčistiti voljo tudi druge stranke. V primeru, da se ta ne strinja z umikom, mora organ nadaljevati postopek. Organ lahko ugodi umiku zahteve ene od strank in izda sklep o ustavitvi postopka (135. člen ZUP) samo ob strinjanju druge stranke. Če volja tega ni podana, je izdana odločba druge stopnje, kot je že vročena eni stranki, zakonita, in se ta odločba le še vroči še drugi stranki. Ta ima tudi možnost izpodbijanja dokončne odločbe s tožbo po Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, 105/06 in novele).
Zahtevek o umiku, če le ena stranka pri njem vztraja, pa se zavrže kot prepozen po določbi 134. člena ZUP, saj je umik dopustne le do izdaje odločbe druge stopnje. Ta pa je že izdana in zavezuje udeležence postopka, ko je vročena, čeprav le eni stranki.
V navedenem primeru se šteje, da sta mož in žena kot sospornika, če je eden od njiju podal umik le zase, stranki z nasprotnim interesom, kolikor pa naj bi podal umik eden v imenu obeh, mora drugi za to podati pooblastilo oz. naknadno soglasje (55. člen ZUP).
Organ je torej dolžan razčistiti voljo tudi druge stranke. V primeru, da se ta ne strinja z umikom, mora organ nadaljevati postopek. Organ lahko ugodi umiku zahteve ene od strank in izda sklep o ustavitvi postopka (135. člen ZUP) samo ob strinjanju druge stranke. Če volja tega ni podana, je izdana odločba druge stopnje, kot je že vročena eni stranki, zakonita, in se ta odločba le še vroči še drugi stranki. Ta ima tudi možnost izpodbijanja dokončne odločbe s tožbo po Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, 105/06 in novele).
Zahtevek o umiku, če le ena stranka pri njem vztraja, pa se zavrže kot prepozen po določbi 134. člena ZUP, saj je umik dopustne le do izdaje odločbe druge stopnje. Ta pa je že izdana in zavezuje udeležence postopka, ko je vročena, čeprav le eni stranki.
Kategorije
3.5 Vročanje 4.6 Umik zahteve
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glejte Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.
Kontakt
O projektu
Sledite nam
Upravna svetovalnica 2024. Vse pravice pridržane.
Politika piškotkov