Kateri so razlogi, da se obnova postopka sploh lahko začne? Kdaj organ lahko izda sklep o obnovi postopka zaradi ponarejene listine?

Postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), se obnovi v 10 primerih, naštetih v 260. členu ZUP. Obnova upravnega postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uporabiti samo v primeru teh 10 točk.

Smisel tega izrednega pravnega sredstva je v tem, da se lahko posebej hude procesne kršitve s tem pravnim sredstvom odpravijo tudi po dokončnosti upravne odločbe in se tako v relativno dolgem časovnem obdobju vzpostavi zakonito stanje (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 700).

Eden izmed obnovitvenih razlogov je izdaja odločbe na podlagi ponarejene listine, ki je kaznivo dejanje udeležencev v postopku po Kazenski zakonik (pisrs.si) (KZ-1, Ur. l. RS, št. 50/12 in novele). Samo vsebino tega obnovitvenega razloga določa KZ, zato se tudi pri njegovem ugotavljanju uporabljajo kazenskopravni in ne upravnopravni procesni instituti. Uradna oseba, ki odloča v upravnem postopku, ni usposobljena za uporabo kazenskopravnih institutov pri ugotavljanju obstoja kaznivega dejanja, zato je bolje, če to prepusti usposobljenemu pristojnemu kazenskemu sodišču.

Organ mora zato obvezno prekiniti upravni postopek in počakati na odločitev kazenskega sodišča (o prekinitvi glej 153. člen ZUP). Tako lahko zavzamemo stališče, da se lahko ta obnovitveni razlog uveljavlja samo na podlagi pravnomočne sodbe kazenskega sodišča. Edino v primeru, da kazenski postopek zaradi zastaranja, smrti obtoženca ali drugih razlogov ni mogoč, lahko ta razlog ugotavlja sama uradna oseba v upravnem postopku. Zaradi dejstva, da so kazenski postopki dolgotrajni, zakonodajalec tega obnovitvenega razloga ni vezal na nikakršen objektivni rok, tako da ga je možno uveljaviti znotraj enomesečnega subjektivnega roka tudi po izteku triletnega objektivnega roka. Subjektivni rok teče od dneva, ko je stranka zvedela za pravnomočno sodbo, in ne od dneva njene pravnomočnosti (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 705–722).