V pristojnosti upravnega organa je med drugim tudi izdaja sklepov o denarnih kaznih. Kdaj oz. v kakšnem primeru upravni organ izreče denarno kazen in kdo opravi izvršbo?

Po ZUP se denarne kazni izrečejo za več primerov, ko tako izrecno določa zakon, tj. za neopravičen izostanek/odstranitev priče s kraja, kjer bi morala biti zaslišana, ali če noče pričati brez opravičenega razloga (187. člen ZUP); za neopravičen izostanek izvedenca, ali če izvedenec noče opraviti izvedenskega dela ali če ne predloži pisnega izvida in mnenja v danem roku (197. člen ZUP); za neodziv na vabila (73. člen ZUP); za motenje reda (111. člen ZUP) ter za posredno prisilitev v izvršbi (298. člen ZUP).

O denarni kazni se vedno izda sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njegove izvršitve (peti odstavek 258. člena ZUP).

V izreku sklepa se navede, kdo in do kdaj mora plačati denarno kazen, točen znesek, ki ga je potrebno plačati, ter kam se plača (na ustrezen prehodni podračun organa). V primeru, da zavezanec ne plača kazni v danem roku, mora upravni organ na izdanem sklepu potrditi nastop izvršljivosti (tj. prvi dan po izteku roka za plačilo).

Originalni sklep s potrdilom o izvršljivosti se nato pošlje v postopek upravne izvršbe za denarne obveznosti pristojnemu davčnemu organu. Ta nato izpelje postopek izterjave po Zakon o davčnem postopku (pisrs.si) (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11 in novele).