Vlagatelj vloži zahtevo za vstop v postopek in že v vlogi pove, da se ne strinja z zadevo, za katero stranka prosi pristojni organ za izdajo soglasja. Ali je nujno razpisati ustno obravnavo? Ali je to stvar presoje uradne osebe?

Stranski udeleženec je oseba, ki ima zaradi varstva svojega pravnega položaja, pravni interes za udeležbo v upravnem postopku, uveden bodisi na zahtevo aktivne stranke (tj. oseba, ki je nosilec pravic in uveljavlja zahtevek) ali po uradni dolžnosti. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. 43. člen ZUP določa, da s priznanjem statusa stranskega udeleženca ta pridobi načeloma v postopku enake pravice in dolžnosti kot glavna stranka (gl. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 164).

Kot izhaja iz 7. člena ZUP, je namreč cilj upravnega postopka ne le zaščita pravic (glavne) stranke in javne koristi, temveč vseh prizadetih oseb v konkretni zadevi. Upravni organ mora zato tudi tekom postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, ki imajo to pravico oziroma na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Vstop v postopek lahko uveljavlja tudi domnevni stranski udeleženec sam. Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes, zaželeni pa so tudi dokazi o navedenem, kot določa drugi odstavek 142. člena ZUP. Nadalje ta isti člen določa, da zahtevek za vstop v postopek uradna oseba najprej preizkusi. Posledice v primeru, da v postopku ni sodeloval stranski udeleženec, sicer niso tako hude, kot bi bile, če v postopku ne bi sodelovala glavna stranka (v tem primeru bi bila lahko odločba nična (Androjna in Kerševan, prav tam, 2006, str. 167), sicer pa je praviloma izpodbojna s pritožbo po 237. členu ZUP ali obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP).

V okviru načela ekonomičnosti (14. člen ZUP) je potrebno biti pozoren, da je postopek izpeljan varčno pri stroških in času, kar pa ne sme biti v škodo načelu iskanja materialne resnice in načelu zakonitosti (načela ekonomičnosti se uporablja podrejeno). Ugotavljanje dejanskega stanja naj bo omejeno na dejstva in okoliščine, ki so smotrna, hkrati pa je potrebno dati možnost vsem strankam in stranskim udeležencem, da sodelujejo v postopku in branijo svoje interese. Sicer je s ciljem po čim večji učinkovitosti upravnega postopka, brez zavlačevanja, potrebno odstraniti ovire in motnje v postopku. Uradni osebi so za njihovo odpravo na voljo posebni ukrepi; npr. denarna kazen, odstranitev tistega, ki moti red, itd. (Androjna in Kerševan, prav tam, 2006, str. 126 in 127).

V kolikor stranski udeleženec z udeležbo in s svojim zahtevkom v postopku ni uspel, mora z vidika stroškov v upravnem postopku, le te nositi sam. Stranski udeleženec v postopku namreč ne uveljavlja materialno pravnega zahtevka, ampak se mu z udeležbo omogoča zaščita njegovega pravno varovanega položaja (glej UPRS Sodba III U 236/2018-16 z dne 21. 1. 2021).

Po 43. členu ZUP mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, izkazati svoj pravni interes, kar mora organ pred vstopom te osebe v postopek v vsaki posamezni zadevi ustrezno preveriti. Preden uradna oseba odloči o tem postranskem vprašanju, ki se je pojavilo med postopkom, mora zahtevo preizkusiti, da ugotovi vsa dejstva in okoliščine, ki po materialnem zakonu utemeljujejo pravni interes.

Npr. pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja je na podlagi 114. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-2, Ur. l. RS, št. 44/22) stranka v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja upravljalec naprave, procesno legitimacijo stranskega udeleženca pa isti člen daje osebi, ki izkaže, da bi nameravano obratovanje naprave ali opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na njene pravne koristi. Zahtevo za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja mora vložiti v roku 30 dni od dneva objave javnega naznanila (drugi odstavek 113. člena ZVO-2).

Zaradi temeljnega načela zaslišanja stranke in posebnega načela kontradiktornosti v postopkih s strankami z nasprotnimi interesi je treba z zahtevo po vstopu v postopek vse stranke takoj seznaniti. Uradna oseba lahko za obravnavo zahteve za vstop v postopek razpiše posebno ustno obravnavo. Smiselnost razpisa posebne ustne obravnave nastane predvsem takrat, ko pred morebitnim vstopom nove stranke že v postopku sodelujejo stranke z nasprotnimi interesi (po Jerovšku et al., ZUP s komentarjem, 2004). Zahtevo tistega, ki po materialnem predpisu ne more izkazati procesne legitimacije stranskega udeleženca v zadevi, je po 142. členu ZUP potrebno s sklepom zavrniti.