Kako naj postopa organ – npr. upravna enota, kadar ugotovi, da je prosilec za dostop do informacije javnega značaja dejansko tudi stranka določenega upravnega postopka?

Pri odločanju organa (npr. upravne enote) o pravici do dostopa do podatkov so relevantna tako določila Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in novele) kot tudi ZUP. Postopek dostopa do informacij javnega značaja je urejen z določbami ZDIJZ, subsidiarno se glede postopka na podlagi pisne zahteve uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ).

Glede na relevantnost določb ZDIJZ in ZUP v povezavi z dano pisno zahtevo prosilca za pridobitev informacij, je potrebno opozoriti na določilo drugega odstavka 7. člena ZUP (varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi), v skladu s katero mora uradna oseba stranko opozoriti, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice. V zvezi z možnostjo dostopa do informacij v upravnem postopku, je potrebno opozoriti na določilo prvega odstavka 82. člena ZUP, na podlagi katerega imajo stranke, med drugim, pravico pregledovati dokumente zadeve in jih preslikati. Pravica do pregleda in prepisa spisov postopku je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, da dostopa do vseh dokumentov v določeni zadevi, ZDIJZ pa ureja pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja (to pa niso nujno oz. praviloma niso vsi dokumenti, ki tvorijo spis zadeve). Gre za različni pravni podlagi in za urejanje dveh različnih pravic – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena Ustave RS (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in novele), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS.

Glede na relevantnost določb ZDIJZ in ZUP v povezavi z dano zahtevo prosilca za pridobitev informacij, je potrebno opozoriti tudi na določilo tretjega odstavka 7. člena ZUP (varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi), v skladu s katero mora organ pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank nasproti njim uporabljati tiste s predpisi določene ukrepe, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. Glede na možnost obstoja izjem do dostopa po ZDIJZ, je ZUP v primerjavi z ZDIJZ, v primeru, da je prosilec tudi stranka določenega postopka, treba razlagati kot predpis, ki je za stranko ugodnejši. Kajti tudi če po ZDIJZ obstajajo izjeme na podlagi katerih se lahko zavrne dostop do določenih dokumentov, imajo prosilci, ki so hkrati stranke do dokumentov privilegiran dostop po ZUP.