Ali je nosilec javnega pooblastila (npr. Javna agencija Republike Slovenije za energijo) dolžan izdajati soglasja, ki jih izdaja na podlagi določb matičnega materialnega zakona, po ZUP ali ne, sploh če je hkrati pooblaščen tako za izdajo posamičnih kot splošnih aktov?

Upravni postopek se vodi, če odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi lahko opredelimo kot upravno zadevo. Pri konkretnem vprašanju je raba ZUP odvisna od dileme, ali se določeno soglasje oziroma drug akt izdaja kot posamični ali splošni. Če je predmetni akt splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, se ne izdaja po ZUP, če pa je posamični, je raba ZUP obvezna. Presoja, ali gre za splošni ali posamični akt, je torej odvisna od tega, ali se opredelitev vsebine soglasja nanaša na posamezni, določen ali individualno določljiv subjekt – tedaj gre za posamični akt, v nasprotnem primeru, ko se nanaša na nedoločen krog subjektov, pa za splošni akt.

Pri javnih agencijah gre v primerih, ko področni zakon izrecno ne navaja izdaje akta v obliki upravne odločbe, običajno za regulatorno strokovno delovanje agencije in ne za odločanje v konkretnih zadevah, zato se takšnih aktov ne izdaja po določbah ZUP. Tako na primer velja za soglasja oz. akte iz točke b.) 87. člena Energetskega zakona (EZ, Ur. l. RS, št. 79/1999 in novele) in smiselno enako po 406., 409. in drugih členih EZ-1. Agencija ta soglasja pripravlja na podlagi metodologij, ki jih je predhodno sama pripravila in imajo učinek predpisa. V tem postopku agencija zgolj ugotovi, ali so akti, ki so jih pripravili operaterji/stranke, v skladu s predpisanimi metodologijami. Soglasje tako izda ali pa zavrne. Šele po pridobitvi soglasja akt postane veljaven in začne pravno učinkovati. Ker z izdanim ali zavrnjenim soglasjem agencija v ničemer meritorno ne odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznih subjektov, ne moremo govoriti o upravni zadevi, ki pogojuje uporabo ZUP.

Soglasja so tako terminološko lahko oznaka aktov, ki se izdajajo v normodajnih postopkih, ko se ZUP ne uporablja, kot v posamičnih zadevah, ko pa ZUP velja vsaj smiselno, čeprav je tudi pri slednjih treba paziti, ali gre za samostojne ali le akcesorne akte, pri katerih pa se pravno varstvo po ZUP oz. ZUS-1 uveljavlja le posredno prek izpodbijanja odločb, izdanih na podlagi (zavrnitve) soglasij. Razlikovanje med splošnimi in posamičnimi akti je pomembno tudi glede sodnega varstva. Splošni akti se izpodbijajo v postopku presoje ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, materialna dejanja pa tako kot konkretni upravni akti v upravnem sporu.