Stranka oziroma zakoniti zastopnik je v vlogi navedel tudi pooblaščenca za zastopanje v upravnem postopku. Ali lahko upravni organ navedbo pooblaščenca na vlogi stranke oziroma zakonitega zastopnika šteje kot veljavno pooblastilo fizični ali pravni osebi za zastopanje v upravnem postopku?

Po 54. členu ZUP je pooblaščenec lahko fizična oseba, ki ima popolno poslovno sposobnost, ali odvetniška družba, ali pa fizična ali pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje določene dejavnosti, če je predmet postopka v zvezi z registrirano dejavnostjo te osebe. Pooblastilo se lahko da pisno ali ustno na zapisnik. Voljo pooblastitelja se preverja le, če organ dvomi v to, da naj bi bil pooblaščeni res pooblaščen s strani stranke ali drugega pooblastitelja.

Kadar organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko namreč po tretjem odstavku 55. člena ZUP s sklepom odredi, da naj stranka pisno pooblastilo potrdi pred upravnim organom ali notarjem. Če je pooblastilo v obliki zasebne listine, pa nastane dvom o njegovi pristnosti, lahko organ po prvem odstavku 56. člena ZUP naloži, naj se predloži overjeno pooblastilo ali da pooblastilo ustno na zapisnik.

V primeru, da je volja stranke oziroma zakonitega zastopnika za določitev pooblaščenca nedvoumno izkazana s predmetno vlogo, se pooblastilo prizna, čeprav ni podano na posebni listini. Ta vloga torej predstavlja hkrati zahtevek in pooblastilo.