Kaj se v smislu 68. člena ZUP šteje za »očitno pomoto« pri vložitvi vloge pri nepristojnem organu, da se taka vloga še vedno šteje za pravočasno?

Vložitev nekaterih vlog lahko ZUP veže na določen rok, ki ga določi zakon (npr. pritožbo mora oseba vložiti v 21 dneh od vročitve prvostopenjske odločbe) ali uradna oseba (npr. rok za dopolnitev nepopolne vloge). Če organ prejme tako vlogo pred potekom roka, šteje vloga za pravočasno. Izbira oblike, načina ter posledično časa in kraja podaje vloge je prepuščena stranki, razen če zakon določi drugače (glej 63. člen ZUP). Pri tem pa mora stranka paziti, da poda vlogo na pristojni organ (glej 65. člen ZUP) in pravočasno.

Skladno s 3. odstavkom 99. člena ZUP so procesni roki, ki jih določi uradna oseba oz. kadar tako določa zakon, podaljšljivi. Prizadeta oseba mora v takem primeru zaprositi za podaljšanje še pred potekom roka in izkazati opravičljiv razlog za podaljšanje. Drugače pa velja pri materialnih rokih, ki niso podaljšljivi, pri njih ni možna vrnitev v prejšnje stanje in se iztečejo na nedeljo, dela prost dan ali praznik, razen če področni zakon določa drugače. V upravnih postopkih gre velikokrat za laične stranke, zato ZUP skladno z načelom varstva pravic strank, z željo, da se jih ne prekludira zaradi nevednosti ali očitne pomote, dopušča glede zamujenih procesnih rokov vrnitev v prejšnje stanje (več o tem v primeru Podaja vloge pri (ne)pristojnem organu in njena pravočasnost - Upravna svetovalnica, ki pa se nanaša še na ureditev pred novelo ZUP-I).

Stranki, ki je iz opravičenih vzrokov zamudila procesni rok, se na njen predlog na podlagi 103. člena ZUP dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Z novelo ZUP-I je v 2. odstavku 68. člena ZUP določeno, da je vloga vložena pravočasno tudi, če je zaradi očitne pomote vložena pri nepristojnem organu pred iztekom roka. Prenos določbe o očitni pomoti v 68. člen ZUP ne pomeni vsebinske spremembe tega standarda, temveč zgolj njegovo drugačno umestitev v zakonu. Zato je tudi pri uporabi 2. odstavka 68. člena ZUP treba izhajati iz že oblikovane sodne prakse in pravne teorije, razvite v zvezi s 103. členom ZUP (Kovač in Kerševan (ur.), KZUP, 2022, 1. knjiga, str. 463 - 465).

ZUP ne določa, kdaj gre za nevednost ali očitno pomoto stranke, temveč gre za pravna standarda, ki ju mora napolniti organ glede na okoliščine konkretnega primera. Očitna pomota se lahko pripeti vsakomur in je vzrok, ki je nastal v sferi stranke ter ji ga ni mogoče pripisati, čeprav je pomota neodvisna od njene volje in (zavestnih) dejanj. Pomeni lapsus, torej očitno, nenamerno napako pri pisanju ali izražanju in ne pomeni nevednosti, neznanj ali neskrbnosti.

Očitna pomota je subjektivna okoliščina stranke ali njenega pooblaščenca, zato se ni mogoče sklicevati na očitno pomoto tretje osebe (glej sodbo UPRS I U 2231/2017-11, z dne 11. 12. 2018). V sodni praksi pa je možno zaslediti tudi odstop od stališča, da se na pomoto tretje osebe ni mogoče sklicevati (glej UPRS sodba I U 394/2015, z dne 9. 7. 2015).

Očitna pomota se lahko pripeti vsakomur, tudi zakonitemu zastopniku pravne osebe in celo pravno kvalificiranemu vložniku. Za očitno pomoto, torej lapsus, gre na primer takrat, ko je bil organ v vlogi pravilno opredeljen, napačen naziv organa pa je bil nato zapisan na pisemski ovojnici (glej sklep VSRS I Up 334/2014, z dne 27. 11. 2014 v primerjavi s sklepom VSRS II lps 318/2009, z dne 11. 6. 2009). Za očitno pomoto pa po ustaljeni sodni praksi VSRS ne bi šlo takrat, ko bi stranka vlogo ne samo vložila pri nepristojnem organu, ampak bi jo poleg tega tudi napačno naslovila na eni sami vlogi (glej sklep VSRS II lps 445/2003, z dne 30. 9. 2004).

Pri tem je nepomembno, ali je bila stranka v pravnem pouku pravilno poučena, na kateri organ in na kateri naslov mora vložiti vlogo. Pravilen pravni pouk namreč izključuje zgolj možnost sklicevanja na nevednost vložnika, ne pa tudi možnosti sklicevanja na očitno pomoto. Če bi bil pravni pouk napačen, o kakršnikoli pomoti vložnika niti ne bi bilo možno govoriti (glej sklep VSRS 488/2002, z dne 25. 9. 2003; prav tam, str. 645 - 647). Če je pouk o pravnem sredstvu pravilen pa je možno govoriti o pomoti vložnika (glej sklep UPRS I U 1122/2012, z dne 25. 10. 2012 in sodbo UPRS I U 1463/2021-8, z dne 23. 11. 2021).

Kot očitna pomota se tudi ne šteje vložitev vloge pri nepristojnem organu, če jo vloži kvalificiran vložnik npr. odvetnik kot pravni strokovnjak, saj mu ni mogoče pripisati nevednosti glede pravil postopka (glej sklepe VSRS I Up 34/2009, z dne 28.1.2009,I Up 182/2008, z dne 14. 5. 2008 in II lps 1222/2008, z dne 12. 7. 2012).

Opravičenost razlogov za zamudo roka je potrebno izkazati, breme za to pa je na stranki (glej USRS Sklep Up-184/98 z dne 2. 2. 1999).